Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.
392 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.
Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo.
Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji.
"Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving.
Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji.
Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo.
Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun.
Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav.
Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila.
Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti.
Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad.
Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju.
Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi.
Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal.
Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi.
V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni.
Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev.
Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji.
Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji.
Neveljaven email naslov