Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in še ves zaspan, po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo – bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Več v posnetku četrtkove jutranje rubrike, še več pa na spodnjih povezavah!
Bolečina je bila tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo je, tako kot rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, prinesel četrtek. V oddaji sta sodelovali dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in Helena Jamnik, dr. med., vodja tema za interdisciplinarno rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino (URI Soča). Kot je pojasnila dr. Bregant je to “kompleksna čutna in čustvena zaznava, ki nam sporoča, da nekaj v našem telesu ni v redu ali pa, da je mogoče že prišlo do poškodbe“.
foto: Flickr
“Nociceptorji – receptorji za bolečino, nekateri so na površini našega telesa, drugi znotraj. Od teh receptorjev bolečinski dražljaj potuje v hrbtenjačo, tam lahko že pride do refleksnega odgovora, recimo ‘umaknitvenega refleksa’, nato pa pridejo dražljaji še višje v možgane, kjer nam možganska skorja pomaga opredeliti, kje je ta bolečina, naš limbični sistem pa to čustveno opredeli.”
Dr. Tina Bregant je pojasnila tudi, ali so pri zaznavanju bolečine kakšne razlike med otroci in odraslimi.
Svoje zgodbe pa za razliko od akutne piše kronična bolečina. V posnetku lahko slišite več pojasnil doktorice Helene Jamnik, če pa vas zanima, kako se “podpišejo možgani” lahko pojasnilo o možganskem podpisu najdete v drugi povezavi!
Pazite nase in se slišimo prihodnji četrtek!
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in še ves zaspan, po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo – bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Več v posnetku četrtkove jutranje rubrike, še več pa na spodnjih povezavah!
Bolečina je bila tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo je, tako kot rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, prinesel četrtek. V oddaji sta sodelovali dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in Helena Jamnik, dr. med., vodja tema za interdisciplinarno rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino (URI Soča). Kot je pojasnila dr. Bregant je to “kompleksna čutna in čustvena zaznava, ki nam sporoča, da nekaj v našem telesu ni v redu ali pa, da je mogoče že prišlo do poškodbe“.
foto: Flickr
“Nociceptorji – receptorji za bolečino, nekateri so na površini našega telesa, drugi znotraj. Od teh receptorjev bolečinski dražljaj potuje v hrbtenjačo, tam lahko že pride do refleksnega odgovora, recimo ‘umaknitvenega refleksa’, nato pa pridejo dražljaji še višje v možgane, kjer nam možganska skorja pomaga opredeliti, kje je ta bolečina, naš limbični sistem pa to čustveno opredeli.”
Dr. Tina Bregant je pojasnila tudi, ali so pri zaznavanju bolečine kakšne razlike med otroci in odraslimi.
Svoje zgodbe pa za razliko od akutne piše kronična bolečina. V posnetku lahko slišite več pojasnil doktorice Helene Jamnik, če pa vas zanima, kako se “podpišejo možgani” lahko pojasnilo o možganskem podpisu najdete v drugi povezavi!
Pazite nase in se slišimo prihodnji četrtek!
Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ali morda veste, kaj imajo skupnega Frankenstein, šivalni stroj in struktura benzenove molekule? Ideja za vse našteto se je avtorjem porodila v sanjah, iz sanj pa so jo prenesli v realnost, kjer se je izkazala za uporabno. Sanjski svet je tudi sicer poln zanimivosti - nekatere od njih znamo pojasniti, pri drugih pa kljub dolgoletnemu, včasih stoletnemu preučevanju, še vedno tavamo v temi. Zakaj, koliko in kdaj sanjamo, kaj se med sanjanjem dogaja v naših možganih, ali lahko vplivamo na potek naših sanj ter zakaj se nekaterih sanj spominjamo, drugih pa ne, so vprašanja, na katera bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani poiskali odgovor skupaj z dr. Vito Štukovnik z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dr. Martinom Dreslerjem z nizozemske Univerze Radboud. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste že slišali za prokrastinacijo? Marsikomu se beseda zdi nekaj zelo tujega in neznanega. Ste že kdaj kakšno obveznost preložili na "pozneje bom" ali "bom jutri"? Potem ste jo že izkusili. Prokrastinacija je odlašanje oziroma zavlačevanje. Ker se je v tistem trenutku tako lepo izogniti stresu, ampak ta nas vseeno čaka za ovinkom. Kakšni boji se pri tem bijejo v naših možganih in kaj ima pri tem evolucija? Odgovore prinaša četrtkovo jutro in Možgani na dlani. Ob 7.35 na Prvem. Ne odlašajte in bodite z nami! Pripravlja: Mojca Delač.
Vsakemu med nami se je že zgodilo. Odpravili smo se iskati nekaj v shrambo in ko smo prišli, smo pozabili po kaj smo namenjeni. Ali pa se nismo mogli otresti tistega neprijetnega občutka, da smo nekaj pozabili, pa nismo vedeli, kaj. V tokratni rubriki možgani na dlani bomo brskali o shrambi, pa ne tisti v kleti, pač pa po shrambi našega spomina in se naučili, kaj o teh fenomenih že ve znanost, ali se jih sploh da eksperimentalno preveriti ter kako si lahko pomagamo, ko do tega pride. Pojasnjuje: dr. Sanja Šešok. Sprašuje: Mojca Delač. V četrtek ob 7.35 na Prvem!
Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti. O tem, kako delujejo možganski vmesniki, kje so njihove omejitve in kakšno prihodnost nam lahko prinesejo, bomo govorili v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina nevroznanstvenikov z Univerze v Parmi odkrila vrsto možganskih celic, ki so dobile ime "zrcalni nevroni". Kot se je najprej pokazalo pri preučevanju opičjih možganov, gre za nevrone, ki se, če zelo poenostavimo, aktivirajo, ko izvajamo neko aktivnost, prav tako pa tudi, ko opazujemo nekoga drugega izvajati to dejanje. Doslej so zrcalni nevronski sistem odkrili pri opicah, pticah in ljudeh. Poleg vprašanj o motoričnih aktivnostih pa je to odkritje seveda sprožilo številna vprašanja povezana z zaznavanjem občutkov in čustev drugih ljudi ter tudi predvidenje namer nekih dejanj. A izkazalo se je tudi, da se s pripisovanjem vloge zrcalnih nevronov v kognitivnih procesih ne gre prenagliti. O vsem tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov
