Decembrski čas je že pregovorno tudi tisti, v katerem naredimo prerez naših odločitev v letu, ki se izteka in si za tisto, ki je pred nami, zastavimo nekaj novih- odločitev. Več o tem v tokratni oddaji!

Odločanje poznamo vsi, a v resnici je veliko bolj kompleksno in večplastno, ko bi se nam morda zdelo. Prav zaradi tega pri njem sodelujejo različna omrežja v naših možganih je za rubriko Možgani na dlani, nevron pred mikrofon, pojasnil Toma Strle, asistent na programu kognitivna znanost, filozof, ki se je v svojem doktorskem delu ukvarjal z metakognicijo pri odločanju.

“Odločanje je izbiranje med alternativnimi možnostmi ali alternativnimi poteki delovanja s ciljem, da izberemo alternativo, ki nam prinaša neke koristi”

Odločanje je s številnimi drugimi procesi, kot so na primer učenje, spomin in tako naprej. Saj veste, kaj pravijo- izkušnje učijo, tako je tudi pri sprejemanju odločitev. Pri odločanju so navadno prisotne alternative, med katerimi izbiramo, ni pa nujno, da jih imamo na voljo.

Znan je primer, o katerem je pisal nevroznanstvenik Damasio, in sicer pacienta, ki je imel po odstranitvi tumorja na sprednjem delu čelnega režnja hude težave z odločanjem. Odločanje o tem, kaj bo jedel za zajtrk, mu je na primer lahko vzelo tudi nekaj ur. Več o tem lahko preberete tu, seveda pa je odločanje tako večplasten fenomen, da ga je samo z nevrološkim znanjem težko pojasniti, nujna so tudi znanja in dognanja iz drugih disciplin.

Kako bi se odločili vi?

Kot smo se že naučili, je odločanje povezano s številnimi fenomeni, med njimi je tudi tako imenovani učinek uokvirjanja. Poslušajte naslednji opis možnosti in se odločite, katero bi izbrali.

V eksperimentu je deloval tako imenovani ‘učinek uokvirja’, ki sta ga v osemdesetih letih prejšnjega stoletja skovala psihologa Tversky in Kahneman. Več pa Toma strle: