Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov