Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripravlja Andreja Gradišar.
Tek spodbuja rast novih živčnih celic ter izboljša naše kognitivne sposobnosti
Ko govorimo o teku, ima večina v mislih le to, kar je od vratu navzdol, pravi dr. Brezovar, a v formo je potrebno spraviti tudi možgane. Pri teku se aktivira več možganskih centrov: “To je možgansko zelo kompleksen proces. Pri njem ne sodelujejo le motorična omrežja, tu je tudi motivacija, omrežja, ki so odgovorna za govor, omrežja, ki so potrebna za vidno procesiranje. Toliko kot je maratoncev, toliko je različnih kombinacij, kaj vse se dogaja v možganih maratonca med tekom.”
Zelo različne so tudi misli, ki prevevajo možgane tistih, ki se podajo na 42-kilometrsko preizkušnjo. Kot pravi dr. Brezovar, so to po navadi zelo nenavadne misli, običajno so avtomatske in jih je težko napovedati ali krotiti. “Lahko pa si pripravimo nabor misli, ki jih prikličemo, ko je težko,” predlaga sogovornik. Kot pravi, pri vsakemu maratoncu, ne glede na to ali gre za profesionalca ali rekreativca, nastopi obdobje krize, ko tekač priteče do t. i. zidu.
Takrat se ubadaš z vprašanji kot sta, kaj mi je tega treba, zakaj se mučim. Je pa odvisno do vsakega posameznika, kako odreagira. Ali se ustraši, si reče, pritekel sem ob zid in ne gre več naprej. Lahko pa si reče, kriza je tukaj, čakata me 2 kilometra zelo težkega teka, in teče dalje. Pomaga, če si vnaprej pripravimo kratke stavke, ki si jih bomo ponavljali, ko pride do krize. To naj bodo stavki, ki te poženejo, da ne odnehaš z neko aktivnostjo.
“Ko se bližaš cilju, si zelo evforičen. Prijatelj, ki je tekel z menoj med gledalci, mi takrat ni mogel več slediti,” razlaga dr. Brezovar, ki je tudi že sam pretekel maraton.
Gre za delirij, ta evforija se velikokrat pojavi na koncu. Zavedanje, da se bližaš cilju, zvoki iz okolice, vse to v človeku sproži eksplozijo hormonov. Tu so adrenalin, kortizol, saj smo v pozitivnem stresu, dopamin, ki je povezan z dojemanje nagrade, ki bo prišla čez tistih 300 metrov.
Tako kot pri večini stvari, tudi pri teku ni priporočljivo pretiravanje. Maraton ni nekaj, česar bi se lotili vsak dan. Je pa zelo dobro, če se s tekom ali hitro hojo ukvarjamo redno.
Aerobna aktivnost (tek, hitrejša hoja) v naših možganih sproščata nevrotrofične faktorje. To so molekule, ki pospešujejo nevrogenezo, rast novih nevronov. To poteka predvsem v hipokampusu, centru, ki je odgovoren za učenje in pridobivanje novega znanja.
Dr. Brezovar še dodaja, da anaerobna vadba nima enakega učinka. Pri njej možgane treniramo na drugačen način. “Šprinterji se morajo na primer zelo hitro odzvati na startu. Pri njih pa je bolj poudarjeno to, kako hitro možgani sprocesirajo zvoke iz pištole, kako hitro pošljejo signal po naših hrbtenjači našim mišicam, da se te začnejo premikati,” pojasnjuje sogovornik.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pripravlja Andreja Gradišar.
Tek spodbuja rast novih živčnih celic ter izboljša naše kognitivne sposobnosti
Ko govorimo o teku, ima večina v mislih le to, kar je od vratu navzdol, pravi dr. Brezovar, a v formo je potrebno spraviti tudi možgane. Pri teku se aktivira več možganskih centrov: “To je možgansko zelo kompleksen proces. Pri njem ne sodelujejo le motorična omrežja, tu je tudi motivacija, omrežja, ki so odgovorna za govor, omrežja, ki so potrebna za vidno procesiranje. Toliko kot je maratoncev, toliko je različnih kombinacij, kaj vse se dogaja v možganih maratonca med tekom.”
Zelo različne so tudi misli, ki prevevajo možgane tistih, ki se podajo na 42-kilometrsko preizkušnjo. Kot pravi dr. Brezovar, so to po navadi zelo nenavadne misli, običajno so avtomatske in jih je težko napovedati ali krotiti. “Lahko pa si pripravimo nabor misli, ki jih prikličemo, ko je težko,” predlaga sogovornik. Kot pravi, pri vsakemu maratoncu, ne glede na to ali gre za profesionalca ali rekreativca, nastopi obdobje krize, ko tekač priteče do t. i. zidu.
Takrat se ubadaš z vprašanji kot sta, kaj mi je tega treba, zakaj se mučim. Je pa odvisno do vsakega posameznika, kako odreagira. Ali se ustraši, si reče, pritekel sem ob zid in ne gre več naprej. Lahko pa si reče, kriza je tukaj, čakata me 2 kilometra zelo težkega teka, in teče dalje. Pomaga, če si vnaprej pripravimo kratke stavke, ki si jih bomo ponavljali, ko pride do krize. To naj bodo stavki, ki te poženejo, da ne odnehaš z neko aktivnostjo.
“Ko se bližaš cilju, si zelo evforičen. Prijatelj, ki je tekel z menoj med gledalci, mi takrat ni mogel več slediti,” razlaga dr. Brezovar, ki je tudi že sam pretekel maraton.
Gre za delirij, ta evforija se velikokrat pojavi na koncu. Zavedanje, da se bližaš cilju, zvoki iz okolice, vse to v človeku sproži eksplozijo hormonov. Tu so adrenalin, kortizol, saj smo v pozitivnem stresu, dopamin, ki je povezan z dojemanje nagrade, ki bo prišla čez tistih 300 metrov.
Tako kot pri večini stvari, tudi pri teku ni priporočljivo pretiravanje. Maraton ni nekaj, česar bi se lotili vsak dan. Je pa zelo dobro, če se s tekom ali hitro hojo ukvarjamo redno.
Aerobna aktivnost (tek, hitrejša hoja) v naših možganih sproščata nevrotrofične faktorje. To so molekule, ki pospešujejo nevrogenezo, rast novih nevronov. To poteka predvsem v hipokampusu, centru, ki je odgovoren za učenje in pridobivanje novega znanja.
Dr. Brezovar še dodaja, da anaerobna vadba nima enakega učinka. Pri njej možgane treniramo na drugačen način. “Šprinterji se morajo na primer zelo hitro odzvati na startu. Pri njih pa je bolj poudarjeno to, kako hitro možgani sprocesirajo zvoke iz pištole, kako hitro pošljejo signal po naših hrbtenjači našim mišicam, da se te začnejo premikati,” pojasnjuje sogovornik.
Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov