Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
Raziskujemo eholokacijo, sposobnost, da se ob pomoči odmevov klikov, ki jih proizvajamo, orientiramo v prostoru, čeprav ne vidimo
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v današnjem potepu med nevroni pa smo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov ob pomoči poslušanja odmevov pri ljudeh.
Prof. dr. Lore Thaler (Durham University) nam je pojasnila, kaj se pri eholokaciji dogaja v naših možganih:
Ko ljudje poslušamo zvoke, se seveda aktivirajo naša avditorna področja v možganih. Ko smo še podrobneje raziskovali, kaj se dogaja, ko poslušamo odmeve, pa smo ugotovili, da se je povečala aktivnost v delih možganov, ki so povezani s procesiranjem vidnih informacij. To je veljalo za tiste ljudi, ki so imeli izkušnje z eholokacijo.
Naši možgani imajo čudovito sposobnost nevroplastičnosti, to pomeni, da znajo poiskati nove poti, če se na siceršnjih pojavijo kakšne zapreke. Tako je tudi pri ljudeh, ki ne vidijo.
Vidimo in slišimo z možgani. Informacije tja prihajajo skozi naše oči ali ušesa. Če vidimo, te informacije dobimo prek oči, pri slepih pa pridejo z odmevi prek ušes, še vedno pa jih bodo procesirali možgani. Eholokacija nam da veliko informacij o prostoru. Naša vizualna skorja v možganih pa je najbolj specializirana prav za te informacije, zato je naša hipoteza, da to vpliva na aktivnost v vidnih predelih možganov, čeprav informacijo dobijo prek zvoka, ne prek svetlobe.
Prof. dr. Bo Schenkman (KTH Royal Institute of Technology, Stockholm) se skupaj s svojimi sodelavci ukvarja predvsem s tako imenovanimi psihofizičnimi raziskavami eholokacije pri ljudeh:
V enem od naših eksperimentov smo imeli posnete zvoke iz narave. Potem pa smo pri teh zvokih modificirali ali odstranili bodisi višino ali pa glasnost. Ugotavljali in primerjali smo, kako so to zaznavali ljudje, ki vidijo, in kako slepi sodelujoči. Ugotovili smo, da je informacija o višini nekega tona bolj pomembna kot glasnost. Najbolje pa je seveda, če imamo informacije o obojem. Pri tem so slepi posamezniki učinkovitejši.
Kot je poudaril, se pri tem ukvarjajo z detekcijo samo, seveda pa obstaja več raziskav, v katerih se na primer posvečajo temu, kako natančno znajo ljudje ob pomoči eholokacije določiti in zaznati predmete okoli sebe in njihovo odmaknjenost. Dr. Virginia Flanagin (Nemški Center za vrtoglavico in težave z ravnotežjem, München)
Ljudje so se sprehajali skozi različno velike sobe in pri tem z usti proizvajali klike. Lahko so ugotovili, ali je soba velika ali majhna. Če je bila ena soba velika recimo 10 kvadratnih metrov, so lahko ugotovili, ali je naslednja še dodatni meter večja ali ne. To je kar dobro, kajne?
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
Raziskujemo eholokacijo, sposobnost, da se ob pomoči odmevov klikov, ki jih proizvajamo, orientiramo v prostoru, čeprav ne vidimo
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v današnjem potepu med nevroni pa smo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov ob pomoči poslušanja odmevov pri ljudeh.
Prof. dr. Lore Thaler (Durham University) nam je pojasnila, kaj se pri eholokaciji dogaja v naših možganih:
Ko ljudje poslušamo zvoke, se seveda aktivirajo naša avditorna področja v možganih. Ko smo še podrobneje raziskovali, kaj se dogaja, ko poslušamo odmeve, pa smo ugotovili, da se je povečala aktivnost v delih možganov, ki so povezani s procesiranjem vidnih informacij. To je veljalo za tiste ljudi, ki so imeli izkušnje z eholokacijo.
Naši možgani imajo čudovito sposobnost nevroplastičnosti, to pomeni, da znajo poiskati nove poti, če se na siceršnjih pojavijo kakšne zapreke. Tako je tudi pri ljudeh, ki ne vidijo.
Vidimo in slišimo z možgani. Informacije tja prihajajo skozi naše oči ali ušesa. Če vidimo, te informacije dobimo prek oči, pri slepih pa pridejo z odmevi prek ušes, še vedno pa jih bodo procesirali možgani. Eholokacija nam da veliko informacij o prostoru. Naša vizualna skorja v možganih pa je najbolj specializirana prav za te informacije, zato je naša hipoteza, da to vpliva na aktivnost v vidnih predelih možganov, čeprav informacijo dobijo prek zvoka, ne prek svetlobe.
Prof. dr. Bo Schenkman (KTH Royal Institute of Technology, Stockholm) se skupaj s svojimi sodelavci ukvarja predvsem s tako imenovanimi psihofizičnimi raziskavami eholokacije pri ljudeh:
V enem od naših eksperimentov smo imeli posnete zvoke iz narave. Potem pa smo pri teh zvokih modificirali ali odstranili bodisi višino ali pa glasnost. Ugotavljali in primerjali smo, kako so to zaznavali ljudje, ki vidijo, in kako slepi sodelujoči. Ugotovili smo, da je informacija o višini nekega tona bolj pomembna kot glasnost. Najbolje pa je seveda, če imamo informacije o obojem. Pri tem so slepi posamezniki učinkovitejši.
Kot je poudaril, se pri tem ukvarjajo z detekcijo samo, seveda pa obstaja več raziskav, v katerih se na primer posvečajo temu, kako natančno znajo ljudje ob pomoči eholokacije določiti in zaznati predmete okoli sebe in njihovo odmaknjenost. Dr. Virginia Flanagin (Nemški Center za vrtoglavico in težave z ravnotežjem, München)
Ljudje so se sprehajali skozi različno velike sobe in pri tem z usti proizvajali klike. Lahko so ugotovili, ali je soba velika ali majhna. Če je bila ena soba velika recimo 10 kvadratnih metrov, so lahko ugotovili, ali je naslednja še dodatni meter večja ali ne. To je kar dobro, kajne?
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov