Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zobje so 'lakmus papir' za bolečino, lahko zaznavajo le "nič" ali pa "bolečino"
Mnoge oblije kurja polt že samo ob omembi zobozdravnika. In za mnoge je prva asociacija ob misli na zobozdravstveno ordinacijo – bolečina. V tokratni epizodi jutranjega odmerka nevroznanosti na Prvem smo raziskovali zakaj je zobobol »lakmus papir« bolečine, zakaj v ustih vse zaznavamo večje kot je v resnici, kako na vse skupaj vpliva strah in kaj imajo z vsem tem ostali dražljaji iz okolja, na primer zvok vrtalnika, pri tem nam je pomagal dr. Mike Bruegger iz Centra za dentalno medicino Univerze v Zuerichu.
Zobje so oživčeni z dvema, tremi živčnimi vlakni. Če to na primer primerjamo z našo kožo – z njo lahko zaznavamo veliko več- toplo, hladno, dotik, pa tudi seveda bolečino. To je zaradi oživčenosti. V koži je veliko živčnih vlaken, ki jo povezujejo z različnimi receptorji. Pri zobeh pa torej ni tako, zato lahko zaznavajo samo nič ali bolečino.
Če govorimo o zobeh in bolečini si lahko torej to predstavljamo kot nekakšno stikalo. Pri tem je 0 ne boli, 1 pa boli. Zaradi tega to ponuja zanimiv vpogled v svet nociceptorjev in bolečine.
Strah seveda vpliva na naše zaznavanje. Povezan pa je tudi z možganskimi omrežji, ki so aktivna, ko nas boli zob:
Aktivirajo se podobni predeli možganov kot takrat, ko nas bolijo drugi deli našega telesa. Pri tem pa nekateri deli omrežij izstopajo po svoji aktivnosti. V naših raziskavah smo ugotovili, da je pri zobni bolečini še posebno aktivirana naša amigdala.
Pri zobozdravniku se včasih zdi, da strah v kosti … oziroma bolečino v zobe naženejo tudi zvoki, že ko sedimo v čakalnici, pa vonj, in ostali različni dražljaji iz okolja.
To je res, predvsem pa drži takrat, ko se nečesa bojimo. Če nas je recimo zobozdravstvenega postopka zelo strah, vsi ti dražljaji zelo vplivajo na to, kako kaj občutimo in kako se vedemo. Če pa vam zobozdravnik zelo dobro pojasni, kaj bo počel, katere pripomočke bo uporabljal, kateri koraki bodo sledili … pa ti zunanji dražljaji nimajo takšnega vpliva. Pri zaznavanju so vaša čustva zelo pomembna.
To je zaradi tega, ker ponavadi znotraj ust ničesar ne čutimo, je pojasnil naš sogovornik.
Ne čutimo jezika, ne čutimo zob, so tam in delajo. Le redko se zgodi nek »senzorni input«, nek dražljaj. To se zgodi, ko na primer jemo ali pijemo, ampak celo takrat se tega običajno niti ne zavedamo. Povsem drugače je na primer z našimi prsti. Ti so podobno oživčeni, vendar pa dobivamo veliko več senzornih informacij, ko tipkamo na računalnik, telefon, kaj prijemamo … Zato se že najmanjša stvar med našimi zobmi zdi tako velika. Naš sistem jo zazna kot nekaj popolnoma nenavadnega.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Zobje so 'lakmus papir' za bolečino, lahko zaznavajo le "nič" ali pa "bolečino"
Mnoge oblije kurja polt že samo ob omembi zobozdravnika. In za mnoge je prva asociacija ob misli na zobozdravstveno ordinacijo – bolečina. V tokratni epizodi jutranjega odmerka nevroznanosti na Prvem smo raziskovali zakaj je zobobol »lakmus papir« bolečine, zakaj v ustih vse zaznavamo večje kot je v resnici, kako na vse skupaj vpliva strah in kaj imajo z vsem tem ostali dražljaji iz okolja, na primer zvok vrtalnika, pri tem nam je pomagal dr. Mike Bruegger iz Centra za dentalno medicino Univerze v Zuerichu.
Zobje so oživčeni z dvema, tremi živčnimi vlakni. Če to na primer primerjamo z našo kožo – z njo lahko zaznavamo veliko več- toplo, hladno, dotik, pa tudi seveda bolečino. To je zaradi oživčenosti. V koži je veliko živčnih vlaken, ki jo povezujejo z različnimi receptorji. Pri zobeh pa torej ni tako, zato lahko zaznavajo samo nič ali bolečino.
Če govorimo o zobeh in bolečini si lahko torej to predstavljamo kot nekakšno stikalo. Pri tem je 0 ne boli, 1 pa boli. Zaradi tega to ponuja zanimiv vpogled v svet nociceptorjev in bolečine.
Strah seveda vpliva na naše zaznavanje. Povezan pa je tudi z možganskimi omrežji, ki so aktivna, ko nas boli zob:
Aktivirajo se podobni predeli možganov kot takrat, ko nas bolijo drugi deli našega telesa. Pri tem pa nekateri deli omrežij izstopajo po svoji aktivnosti. V naših raziskavah smo ugotovili, da je pri zobni bolečini še posebno aktivirana naša amigdala.
Pri zobozdravniku se včasih zdi, da strah v kosti … oziroma bolečino v zobe naženejo tudi zvoki, že ko sedimo v čakalnici, pa vonj, in ostali različni dražljaji iz okolja.
To je res, predvsem pa drži takrat, ko se nečesa bojimo. Če nas je recimo zobozdravstvenega postopka zelo strah, vsi ti dražljaji zelo vplivajo na to, kako kaj občutimo in kako se vedemo. Če pa vam zobozdravnik zelo dobro pojasni, kaj bo počel, katere pripomočke bo uporabljal, kateri koraki bodo sledili … pa ti zunanji dražljaji nimajo takšnega vpliva. Pri zaznavanju so vaša čustva zelo pomembna.
To je zaradi tega, ker ponavadi znotraj ust ničesar ne čutimo, je pojasnil naš sogovornik.
Ne čutimo jezika, ne čutimo zob, so tam in delajo. Le redko se zgodi nek »senzorni input«, nek dražljaj. To se zgodi, ko na primer jemo ali pijemo, ampak celo takrat se tega običajno niti ne zavedamo. Povsem drugače je na primer z našimi prsti. Ti so podobno oživčeni, vendar pa dobivamo veliko več senzornih informacij, ko tipkamo na računalnik, telefon, kaj prijemamo … Zato se že najmanjša stvar med našimi zobmi zdi tako velika. Naš sistem jo zazna kot nekaj popolnoma nenavadnega.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.
Neveljaven email naslov