Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gibanje neposredno in posredno vpliva na naše možgane
Telesna dejavnost je tesno povezana z zdravjem možganov tako pri mlajših kot pri starejših, saj gibanje na več ravneh vpliva na naša omrežja. Od nastanka novih možganskih celic do kognitivne rezerve, ki je še posebno pomembna v jeseni življenja.
Kot je pojasnil Andraž Matkovič, raziskovalec in psiholog, zaposlen na Nevrološki kliniki in Filozofski fakulteti (Oddelek za psihologijo):
Gibanje deluje na možgane na več načinov, imamo na eni strani posredne vplive na možgane, zmanjševanje tveganja za debelost, sladkorno bolezen, po drugi strani pa tudi neposredne: nevrogeneza (nastanek novih živčnih celic), sinaptogeneza (nastanek novih povezav), angiogeneza (nastanek novih žil). V bistvu ima telesna vadba tako raznovrstne učinke na možgane, kot jih ima le redka druga aktivnost, zdravilo ali kar koli.
Za nastajanje novih nevronov v možganih je odgovorna beljakovina BDNF (brain derived neurotrophic factor), ki je zmanjšana pri številnih nevroloških in psihičnih boleznih.
Telesna vadba povečuje količino te beljakovine in s tem nastajajo nove možganske celice. To naj bi bil eden izmed mehanizmov, zakaj je to varovalni dejavnik pred kognitivnim upadom in zakaj deluje antidepresivno.
Prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo) je pri našem raziskovanju vpliva sedenja oziroma gibanja na možgane poudarila pomen nevroplastičnosti:
kar pomeni, da se možgani z uporabo spreminjajo. Ne samo v funkcijskem oziru, ampak tudi v svoji zgradbi. Na slednje je možno vplivati tudi s celotnim lastnim vedenjem – koliko smo telesno dejavni, koliko sprejemamo drugih izzivov, tudi kognitivni trening lahko vpliva na delovanje in na zgradbo možganov.
Več in podrobneje pa v oddaji, vabljeni k poslušanju!
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Gibanje neposredno in posredno vpliva na naše možgane
Telesna dejavnost je tesno povezana z zdravjem možganov tako pri mlajših kot pri starejših, saj gibanje na več ravneh vpliva na naša omrežja. Od nastanka novih možganskih celic do kognitivne rezerve, ki je še posebno pomembna v jeseni življenja.
Kot je pojasnil Andraž Matkovič, raziskovalec in psiholog, zaposlen na Nevrološki kliniki in Filozofski fakulteti (Oddelek za psihologijo):
Gibanje deluje na možgane na več načinov, imamo na eni strani posredne vplive na možgane, zmanjševanje tveganja za debelost, sladkorno bolezen, po drugi strani pa tudi neposredne: nevrogeneza (nastanek novih živčnih celic), sinaptogeneza (nastanek novih povezav), angiogeneza (nastanek novih žil). V bistvu ima telesna vadba tako raznovrstne učinke na možgane, kot jih ima le redka druga aktivnost, zdravilo ali kar koli.
Za nastajanje novih nevronov v možganih je odgovorna beljakovina BDNF (brain derived neurotrophic factor), ki je zmanjšana pri številnih nevroloških in psihičnih boleznih.
Telesna vadba povečuje količino te beljakovine in s tem nastajajo nove možganske celice. To naj bi bil eden izmed mehanizmov, zakaj je to varovalni dejavnik pred kognitivnim upadom in zakaj deluje antidepresivno.
Prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo) je pri našem raziskovanju vpliva sedenja oziroma gibanja na možgane poudarila pomen nevroplastičnosti:
kar pomeni, da se možgani z uporabo spreminjajo. Ne samo v funkcijskem oziru, ampak tudi v svoji zgradbi. Na slednje je možno vplivati tudi s celotnim lastnim vedenjem – koliko smo telesno dejavni, koliko sprejemamo drugih izzivov, tudi kognitivni trening lahko vpliva na delovanje in na zgradbo možganov.
Več in podrobneje pa v oddaji, vabljeni k poslušanju!
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov