Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi od dveh epizod o tako imenovani "bolezni tisočerih obrazov" smo osrednjo pozornost namenili mielinu
Ime multipla skleroza govori o tem, kaj se pri tej bolezni dogaja v naših možganih. Kot je pojasnila nevrologinja dr. Alenka Horvat ledinek z Nevrološke klinike UKC Ljubljana:
Pomeni, da imamo na različnih delih osrednjega živčevja številne spremembe, plake, sklero, kot izvira iz latinske besede. To pomeni, da nastanejo brazgotine, posledica vnetnega procesa, ki se odvija v osrednjem živčevju in ki napade mielinsko ovojnico, ki je v telesu nujno potrebna za prevajanje živčnega impulza. Ta živčni impulz pa spodbudi bodisi mišico, da se skrči, bodisi da čutimo dotik, da lahko požiramo, govorimo .. . je torej nekakšen dirigent različnih funkcij oziroma različnih delov osrednjega in perifernega živčevja, ki poskrbi, da določeno nalogo lahko izvedemo.
Če mielinske ovojnice ni, so signalne poti prekinjene, kar se kaže v različnih simptomih.
Mielin je leta 1854 odkril nemški zdravnik in patolog Rudolf Ludwig Karl Virchov. Gre torej za snov, sestavljeno iz beljakovin in maščob, ki deluje kot izolator in je zelo pomembna za pravilno delovanje našega živčnega sistema.
Multipla skleroza ima dve komponenti: vnetno in nevrodegenerativno.
Zelo pomembno je, da se do zdravnika odpravimo čimprej, saj je zgodnje odkrivanje tudi temelj za uspešno terapijo. Zdravila za multiplo sklerozo zaenkrat še ne poznamo, prav tako je še vedno skrivnost vzrok te bolezni.
Edo Rednak (ZMSS) z boleznijo sobiva že 26 let. Dobro se spomni prvih simptomov:
Strašna utrudljivost, meglen vid, prizadeto ravnotežje, mravljinčenje po telesu, in nekega jutra sem se zbudil ohromljen po desni strani.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi od dveh epizod o tako imenovani "bolezni tisočerih obrazov" smo osrednjo pozornost namenili mielinu
Ime multipla skleroza govori o tem, kaj se pri tej bolezni dogaja v naših možganih. Kot je pojasnila nevrologinja dr. Alenka Horvat ledinek z Nevrološke klinike UKC Ljubljana:
Pomeni, da imamo na različnih delih osrednjega živčevja številne spremembe, plake, sklero, kot izvira iz latinske besede. To pomeni, da nastanejo brazgotine, posledica vnetnega procesa, ki se odvija v osrednjem živčevju in ki napade mielinsko ovojnico, ki je v telesu nujno potrebna za prevajanje živčnega impulza. Ta živčni impulz pa spodbudi bodisi mišico, da se skrči, bodisi da čutimo dotik, da lahko požiramo, govorimo .. . je torej nekakšen dirigent različnih funkcij oziroma različnih delov osrednjega in perifernega živčevja, ki poskrbi, da določeno nalogo lahko izvedemo.
Če mielinske ovojnice ni, so signalne poti prekinjene, kar se kaže v različnih simptomih.
Mielin je leta 1854 odkril nemški zdravnik in patolog Rudolf Ludwig Karl Virchov. Gre torej za snov, sestavljeno iz beljakovin in maščob, ki deluje kot izolator in je zelo pomembna za pravilno delovanje našega živčnega sistema.
Multipla skleroza ima dve komponenti: vnetno in nevrodegenerativno.
Zelo pomembno je, da se do zdravnika odpravimo čimprej, saj je zgodnje odkrivanje tudi temelj za uspešno terapijo. Zdravila za multiplo sklerozo zaenkrat še ne poznamo, prav tako je še vedno skrivnost vzrok te bolezni.
Edo Rednak (ZMSS) z boleznijo sobiva že 26 let. Dobro se spomni prvih simptomov:
Strašna utrudljivost, meglen vid, prizadeto ravnotežje, mravljinčenje po telesu, in nekega jutra sem se zbudil ohromljen po desni strani.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov