Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi poletni epizodi smo se vprašali, kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju tako dobro spimo
Možgani so zelo aktivni tudi med počitnicami, zato jih tokrat peljemo na morje. Mnoge med nami šumenje valov zaziba v prijeten spanec, pogled na horizont in modrino vodo pa pomirja. Pa velja to za vse? Kaj imajo pri tem stvari, ki jih na morskih počitnicah ni? Koliko o povezanosti morja in človeške dobrobiti, torej tudi zdravih možganov, že zna pojasniti znanost?
V tokratni oddaji sta sodelovala prof. dr. Orfeu Buxton (Pennsylvania State University, Harvard Medical School), ki preučuje spanje in zlasti povezanost zvokov z njim, ter prof. dr. Michael Depledge (Exeter University, Evropski center za okolje in človekovo zdravje).
Z morjem smo seveda ljudje povezani že od nekdaj in kar nekaj znanstvenikov, nam je povedal prof. Depledge, se je že ukvarjalo z preučevanjem vpliva morja na človeka. Med temi izpostavi Sira Alistaira Hardyja, avtorja hipoteze o vodni opici.
Vrsto let smo gledali na povezanost ljudi z morjem in zunanjim okoljem na splošno. Če pogledamo evolucijsko zgodovino zadnjih 80 000 let, je bilo ves čas na tem planetu vsaj pol milijarde ljudi, ki so bili ves čas tesno povezani z naravo. To je naše izhodišče, saj se zavedamo, da ima danes vse več ljudi vse manj stika z naravo, kar je povezano tudi s povečanjem duševnih motenj in debelostjo, dvema velikima epidemijama današnjega časa.
O tem, kako pomembno je gibanje za psihofizično zdravje posameznika, smo v naših oddajah že govorili. Kot pravi prof. dr. Michael Depledge – ljudje, ki živijo ob vodi, navadno več časa preživijo na prostem in so fizično bolj aktivni, s tem pa skrbijo tudi za svojo fizično in mentalno kondicijo. Seveda pa mnogim morje ne pomeni oddiha in počitnic.
V veliki raziskavi, v kateri je sodelovalo na milijone ljudi po vsem Združenem kraljestvu, smo jih prosili, naj ocenijo svoje zdravje. S pomočjo lestvice so torej samoporočali o lastnem zdravju in ko smo to prenesli na zemljevid, smo ugotovili, da so tisti, ki so najbolje ocenili svoje zdravje, živeli v razdalji kilometer do morja. To pa je bilo povezano tudi z ekonomskim položajem. Na tiste z boljšim socialno-ekonomskim položajem bližina morja pri poročanju o zdravju ni vplivala. Enako dobro so živeli povsod. Pri tistih z nižjim socialno- ekonomskim statusom, pa je bilo poročanje o zdravju precej boljše, če so živeli pri morju v primerjavi s tistimi, ki so živeli v notranjosti.
In zakaj je morje nekaj tako posebnega?
Skoraj vsi smo že kdaj v življenju občutili stres. In vemo tudi, da mnogim pri tem pomaga sprehod, bodisi po obali ali drugod v naravo. Vemo, da pritisk pade, utrip se upočasni, stresni hormoni malo upadejo … vemo, da se to zgodi, ne vemo pa, zakaj? Je to zaradi tega, kar vidimo – barve morja, zaradi zvokov, recimo valov ali vonja po morju. Ne vemo, kateri mehanizmi so v ozadju. A ti mehanizmi prevzamejo naša čutila, da se to potem odraža na spremembah v fiziologiji in biokemiji našega telesa.
Kaj pa morje in spanje? Zakaj mnogo ljudi valovanje morja tako pomirja, da ob njem lažje zaspijo? Prof. dr. Orfeu Buxton nam je takole pojasnil:
Če kdo razbija po vratih, kriči, meče krožnike po tleh … vse to so zvoki, zaradi katerih se sprašujemo- kaj se dogaja? Predstavljajo neko grožnjo. Če pa poslušamo zvoke valov, galebov in poletnega vetra, to v nas prebudi pozitivna čustva in oživi lepe spomine na nek umirjen kraj. Nismo prepričani, koliko ljudi ti zvoki v resnici pomirjajo, lahko pa zagotovo rečemo, da imajo nekateri ljudje večjo naklonjenost do takšnih zvokov. Druge zvok vode zbudi, ker morajo iti na stranišče, spet tretji pa imajo raje kot morje zvok vetra in tako naprej.
Delfini spijo samo s polovico možganov, saj morajo skrbeti za zaloge kisika, tudi ko so pod vodo.
Nedavne študije so pokazale, da imamo tudi ljudje lahko polovico možganov med spanjem malo bolj budno kot drugo, saj mora ne nek način biti pozorna na potencialne grožnje iz okolja. To je bila študija tako imenovanega »učinka prve noči«, Ljudje v nekem novem okolju, pa naj bo to laboratorijsko okolje ali pa hotelska soba, prvo noč spijo slabše kot takrat, ko se nanj že privadijo. To nas je evolucijsko ohranilo varne, hkrati pa lahko moti naše spanje, saj te »nevarnosti nikoli ne izginejo« – od zvoka mesta do drugih zvokov, ki prekinjajo naše spanje. To se dogaja med Ne-REM fazami našega spanja.
Prvi poletni dan je odlična iztočnica za potep na morje. Tja so vas poleg Možganov na dlani odpeljale še druge četrtkove znanstvene oddaje na RTV Slovenija:
Ugriznimo znanost na 1. programu TV Slovenija o “Sluzastih rešitvah”
Frekvenca X na VALU202 o Delfinih v slovenskem morju
Številke na MMC o tem, Kakšno bo svet (in tudi poletje) leta 2050
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi poletni epizodi smo se vprašali, kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju tako dobro spimo
Možgani so zelo aktivni tudi med počitnicami, zato jih tokrat peljemo na morje. Mnoge med nami šumenje valov zaziba v prijeten spanec, pogled na horizont in modrino vodo pa pomirja. Pa velja to za vse? Kaj imajo pri tem stvari, ki jih na morskih počitnicah ni? Koliko o povezanosti morja in človeške dobrobiti, torej tudi zdravih možganov, že zna pojasniti znanost?
V tokratni oddaji sta sodelovala prof. dr. Orfeu Buxton (Pennsylvania State University, Harvard Medical School), ki preučuje spanje in zlasti povezanost zvokov z njim, ter prof. dr. Michael Depledge (Exeter University, Evropski center za okolje in človekovo zdravje).
Z morjem smo seveda ljudje povezani že od nekdaj in kar nekaj znanstvenikov, nam je povedal prof. Depledge, se je že ukvarjalo z preučevanjem vpliva morja na človeka. Med temi izpostavi Sira Alistaira Hardyja, avtorja hipoteze o vodni opici.
Vrsto let smo gledali na povezanost ljudi z morjem in zunanjim okoljem na splošno. Če pogledamo evolucijsko zgodovino zadnjih 80 000 let, je bilo ves čas na tem planetu vsaj pol milijarde ljudi, ki so bili ves čas tesno povezani z naravo. To je naše izhodišče, saj se zavedamo, da ima danes vse več ljudi vse manj stika z naravo, kar je povezano tudi s povečanjem duševnih motenj in debelostjo, dvema velikima epidemijama današnjega časa.
O tem, kako pomembno je gibanje za psihofizično zdravje posameznika, smo v naših oddajah že govorili. Kot pravi prof. dr. Michael Depledge – ljudje, ki živijo ob vodi, navadno več časa preživijo na prostem in so fizično bolj aktivni, s tem pa skrbijo tudi za svojo fizično in mentalno kondicijo. Seveda pa mnogim morje ne pomeni oddiha in počitnic.
V veliki raziskavi, v kateri je sodelovalo na milijone ljudi po vsem Združenem kraljestvu, smo jih prosili, naj ocenijo svoje zdravje. S pomočjo lestvice so torej samoporočali o lastnem zdravju in ko smo to prenesli na zemljevid, smo ugotovili, da so tisti, ki so najbolje ocenili svoje zdravje, živeli v razdalji kilometer do morja. To pa je bilo povezano tudi z ekonomskim položajem. Na tiste z boljšim socialno-ekonomskim položajem bližina morja pri poročanju o zdravju ni vplivala. Enako dobro so živeli povsod. Pri tistih z nižjim socialno- ekonomskim statusom, pa je bilo poročanje o zdravju precej boljše, če so živeli pri morju v primerjavi s tistimi, ki so živeli v notranjosti.
In zakaj je morje nekaj tako posebnega?
Skoraj vsi smo že kdaj v življenju občutili stres. In vemo tudi, da mnogim pri tem pomaga sprehod, bodisi po obali ali drugod v naravo. Vemo, da pritisk pade, utrip se upočasni, stresni hormoni malo upadejo … vemo, da se to zgodi, ne vemo pa, zakaj? Je to zaradi tega, kar vidimo – barve morja, zaradi zvokov, recimo valov ali vonja po morju. Ne vemo, kateri mehanizmi so v ozadju. A ti mehanizmi prevzamejo naša čutila, da se to potem odraža na spremembah v fiziologiji in biokemiji našega telesa.
Kaj pa morje in spanje? Zakaj mnogo ljudi valovanje morja tako pomirja, da ob njem lažje zaspijo? Prof. dr. Orfeu Buxton nam je takole pojasnil:
Če kdo razbija po vratih, kriči, meče krožnike po tleh … vse to so zvoki, zaradi katerih se sprašujemo- kaj se dogaja? Predstavljajo neko grožnjo. Če pa poslušamo zvoke valov, galebov in poletnega vetra, to v nas prebudi pozitivna čustva in oživi lepe spomine na nek umirjen kraj. Nismo prepričani, koliko ljudi ti zvoki v resnici pomirjajo, lahko pa zagotovo rečemo, da imajo nekateri ljudje večjo naklonjenost do takšnih zvokov. Druge zvok vode zbudi, ker morajo iti na stranišče, spet tretji pa imajo raje kot morje zvok vetra in tako naprej.
Delfini spijo samo s polovico možganov, saj morajo skrbeti za zaloge kisika, tudi ko so pod vodo.
Nedavne študije so pokazale, da imamo tudi ljudje lahko polovico možganov med spanjem malo bolj budno kot drugo, saj mora ne nek način biti pozorna na potencialne grožnje iz okolja. To je bila študija tako imenovanega »učinka prve noči«, Ljudje v nekem novem okolju, pa naj bo to laboratorijsko okolje ali pa hotelska soba, prvo noč spijo slabše kot takrat, ko se nanj že privadijo. To nas je evolucijsko ohranilo varne, hkrati pa lahko moti naše spanje, saj te »nevarnosti nikoli ne izginejo« – od zvoka mesta do drugih zvokov, ki prekinjajo naše spanje. To se dogaja med Ne-REM fazami našega spanja.
Prvi poletni dan je odlična iztočnica za potep na morje. Tja so vas poleg Možganov na dlani odpeljale še druge četrtkove znanstvene oddaje na RTV Slovenija:
Ugriznimo znanost na 1. programu TV Slovenija o “Sluzastih rešitvah”
Frekvenca X na VALU202 o Delfinih v slovenskem morju
Številke na MMC o tem, Kakšno bo svet (in tudi poletje) leta 2050
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov