Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaznavanje okusa je simfonija različnih informacij, ki pridejo do naših možganov
Ko so naši možgani na počitnicah, jim včasih privoščimo tudi gurmanske užitke, poskusimo nove jedi, se sladkamo s sladoledom, hladimo z limonado, preizkušamo nove kombinacije eksotičnih začimb in podobno. Čeprav latinski rek pravi, da so okusi različni in se o tem ne razpravlja, pa si bomo vseeno privoščili nekaj minut za razpravo o naših možganih in o tem, kako zaznavajo okus. Na popotovanje od brbončic do nevronskih omrežij nas je odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
To, kaj jemo in kako jemo, v veliki meri določa, ali bomo kot vrsta uspešni ali ne.
Pred približno 7,8 milijona let smo imeli posebno razvit okus za sladko in grenko. Zelo pomembno je bilo, da smo ločili hrano, v kateri je veliko energije (sladkorji), od tega kar je morebitno strupeno in ima po navadi grenak priokus. Ko so minevali milijoni let, se je tudi naš način življenja spremenil in pred tremi milijoni let smo začeli našo hrano kuhati, kar je bila velika pridobitev za evolucijo, saj to hrano lahko veliko bolj izkoristimo, tudi v kaloričnem smislu. Tako smo se od sadja obrnili tudi k mesu. To, da smo meso tudi kuhali, pa je povzročilo razvoj novega čuta za okus, ki mu rečemo umami.
Dobimo ga, recimo, ko jemo piščančjo juho ali kuhano meso. Ko se je človek opiral na kmetijstvo in agrikulturo v neolitiku, pa je nastalo veliko sprememb v genih in receptorjih, ki so pomembne za metabolizem škroba (amilaza).
Ko gledamo skozi evolucijo, lahko vidimo, da okusi, ki jih razvijamo, in način, kako jemo, kažejo na našo evolucijsko pot in željo po preživetju.
Okušalne brbončice pri okusih delujejo kot “ključ in ključavnica”.
Impulzi po treh možganskih živcih nato potujejo v možgansko deblo, kjer so vsi procesi nezavedni in avtomatični. Tam je jedro, ki se »odloči«, ali bo refleksno hrano sprejelo ali zavrnilo. Tudi ljudje, ki zaradi bolezni ali genetskih motenj nimajo velikih možganov, bodo avtomatično sprejeli ali hitro zavrnili določeno hrano. Za vse bogastvo okusov pa je potrebna pot od debla do višje sfere možganov, sploh v tiste predele, ki odločajo, kaj je dobro in kaj ne. To so deli v spodnjem čelnem režnju, v zadnjih predelih možganov, predvsem pa v tako imenovani insuli. Tam se ustvarja ta čudoviti svet, v katerem je vedno tudi element uživanja, odvrata in, kar je tudi pomembno, učenja.
Naše okušanje ni samo okus, ampak je tudi vonj, tekstura in vse to se ustvarja v delih možganov, ki so zelo blizu centru za spomin (hipokampus).
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Zaznavanje okusa je simfonija različnih informacij, ki pridejo do naših možganov
Ko so naši možgani na počitnicah, jim včasih privoščimo tudi gurmanske užitke, poskusimo nove jedi, se sladkamo s sladoledom, hladimo z limonado, preizkušamo nove kombinacije eksotičnih začimb in podobno. Čeprav latinski rek pravi, da so okusi različni in se o tem ne razpravlja, pa si bomo vseeno privoščili nekaj minut za razpravo o naših možganih in o tem, kako zaznavajo okus. Na popotovanje od brbončic do nevronskih omrežij nas je odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
To, kaj jemo in kako jemo, v veliki meri določa, ali bomo kot vrsta uspešni ali ne.
Pred približno 7,8 milijona let smo imeli posebno razvit okus za sladko in grenko. Zelo pomembno je bilo, da smo ločili hrano, v kateri je veliko energije (sladkorji), od tega kar je morebitno strupeno in ima po navadi grenak priokus. Ko so minevali milijoni let, se je tudi naš način življenja spremenil in pred tremi milijoni let smo začeli našo hrano kuhati, kar je bila velika pridobitev za evolucijo, saj to hrano lahko veliko bolj izkoristimo, tudi v kaloričnem smislu. Tako smo se od sadja obrnili tudi k mesu. To, da smo meso tudi kuhali, pa je povzročilo razvoj novega čuta za okus, ki mu rečemo umami.
Dobimo ga, recimo, ko jemo piščančjo juho ali kuhano meso. Ko se je človek opiral na kmetijstvo in agrikulturo v neolitiku, pa je nastalo veliko sprememb v genih in receptorjih, ki so pomembne za metabolizem škroba (amilaza).
Ko gledamo skozi evolucijo, lahko vidimo, da okusi, ki jih razvijamo, in način, kako jemo, kažejo na našo evolucijsko pot in željo po preživetju.
Okušalne brbončice pri okusih delujejo kot “ključ in ključavnica”.
Impulzi po treh možganskih živcih nato potujejo v možgansko deblo, kjer so vsi procesi nezavedni in avtomatični. Tam je jedro, ki se »odloči«, ali bo refleksno hrano sprejelo ali zavrnilo. Tudi ljudje, ki zaradi bolezni ali genetskih motenj nimajo velikih možganov, bodo avtomatično sprejeli ali hitro zavrnili določeno hrano. Za vse bogastvo okusov pa je potrebna pot od debla do višje sfere možganov, sploh v tiste predele, ki odločajo, kaj je dobro in kaj ne. To so deli v spodnjem čelnem režnju, v zadnjih predelih možganov, predvsem pa v tako imenovani insuli. Tam se ustvarja ta čudoviti svet, v katerem je vedno tudi element uživanja, odvrata in, kar je tudi pomembno, učenja.
Naše okušanje ni samo okus, ampak je tudi vonj, tekstura in vse to se ustvarja v delih možganov, ki so zelo blizu centru za spomin (hipokampus).
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov