Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
Strah pred padcem v globino je eden od tistih, ki jih je najtežje premagati
Če se lotimo adrenalinskih podvigov, kot je bungee jumping, v naših možganih poteka pravi boj. Bojimo se padca v globino, ki je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh. Aktivira se naš preživetveni nagon. En del možganov nam pravi, da gre za nevaren položaj in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja.
Hitrejši srčni utrip, tresoče roke, močno znojenje so znaki, ki kažejo, da je za telo in možgane najbolj stresen trenutek vzpenjanje na bungee ploščad in priprava na skok, pravi nemški nevroznanstvenik z Univerze v Tübingenu dr. Surjo Raphael Soekadar:
»Gre za t. i. stanje bojuj se ali pobegni. Tvoje telo ve, da sta to v tistem trenutku edini možnosti. Veliko adrenalina se sprošča v takem položaju.«
Poleg adrenalina občutek evforije, ki sledi skoku v globino, ustvarijo dopamin in endorfini. Dr. Soekadar takole opisuje občutke skakalcev po skoku, ki ju je preučeval:
»Pred prvim skokom sta bila tudi naša skakalca skrajno živčna, ker tega nista še nikoli počela. Povedala sta, da sta imela mokre in hladne roke. Njuna glasova sta se spremenila, imela sta občutek zoženega grla. Po prvem skoku pa sta se počutila odlično in sta skoke lahko ponovila drugega za drugim. Na neki način sta bila omamljena od vsega skupaj. Še sta želela skakati in na koncu sta oba skočila približno 15-krat. Ko pa sta si vzela odmor, sta začutila utrujenost. Adrenalin je prej zadušil vse občutke, ki so prišli na dan med odmorom. Šele takrat sta se skakalca zavedela, da ju na mestu, na katerem sta imela pritrjeno vrv za skakanje, boli.«
Raziskava možganov med bungee jumpingom, ki jo je s sodelavci izvedel dr. Soekadar, je prinesla še eno pomembno ugotovitev. Z njo so poskušali izmeriti električni potencial možganov in s tem dokazati obstoj svobodne volje. Na glavo skakalcev so namestili kapo z merilniki možganskih valov, ki je bila povezana z ekrani raziskovalcev. Nevroznanstveniki so lahko že dobro sekundo, preden sta se skakalca pognala v globino, napovedali, kaj se bo zgodilo. Ugotovitve raziskave bodo v prihodnosti poskušali uporabiti pri prenosu sistemov EEG, ki bodo gibalno oviranim omogočili uporabljanje elektronskih protez z močjo misli, iz laboratorijev v vsakdan.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
Strah pred padcem v globino je eden od tistih, ki jih je najtežje premagati
Če se lotimo adrenalinskih podvigov, kot je bungee jumping, v naših možganih poteka pravi boj. Bojimo se padca v globino, ki je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh. Aktivira se naš preživetveni nagon. En del možganov nam pravi, da gre za nevaren položaj in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja.
Hitrejši srčni utrip, tresoče roke, močno znojenje so znaki, ki kažejo, da je za telo in možgane najbolj stresen trenutek vzpenjanje na bungee ploščad in priprava na skok, pravi nemški nevroznanstvenik z Univerze v Tübingenu dr. Surjo Raphael Soekadar:
»Gre za t. i. stanje bojuj se ali pobegni. Tvoje telo ve, da sta to v tistem trenutku edini možnosti. Veliko adrenalina se sprošča v takem položaju.«
Poleg adrenalina občutek evforije, ki sledi skoku v globino, ustvarijo dopamin in endorfini. Dr. Soekadar takole opisuje občutke skakalcev po skoku, ki ju je preučeval:
»Pred prvim skokom sta bila tudi naša skakalca skrajno živčna, ker tega nista še nikoli počela. Povedala sta, da sta imela mokre in hladne roke. Njuna glasova sta se spremenila, imela sta občutek zoženega grla. Po prvem skoku pa sta se počutila odlično in sta skoke lahko ponovila drugega za drugim. Na neki način sta bila omamljena od vsega skupaj. Še sta želela skakati in na koncu sta oba skočila približno 15-krat. Ko pa sta si vzela odmor, sta začutila utrujenost. Adrenalin je prej zadušil vse občutke, ki so prišli na dan med odmorom. Šele takrat sta se skakalca zavedela, da ju na mestu, na katerem sta imela pritrjeno vrv za skakanje, boli.«
Raziskava možganov med bungee jumpingom, ki jo je s sodelavci izvedel dr. Soekadar, je prinesla še eno pomembno ugotovitev. Z njo so poskušali izmeriti električni potencial možganov in s tem dokazati obstoj svobodne volje. Na glavo skakalcev so namestili kapo z merilniki možganskih valov, ki je bila povezana z ekrani raziskovalcev. Nevroznanstveniki so lahko že dobro sekundo, preden sta se skakalca pognala v globino, napovedali, kaj se bo zgodilo. Ugotovitve raziskave bodo v prihodnosti poskušali uporabiti pri prenosu sistemov EEG, ki bodo gibalno oviranim omogočili uporabljanje elektronskih protez z močjo misli, iz laboratorijev v vsakdan.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov