Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni
Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …
Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:
“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”
Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.
“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni
Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …
Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:
“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”
Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.
“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov