Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico
Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.
Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.
Imajo božične skladbe kaj skupnega?
Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.
Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?
Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.
Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico
Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.
Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.
Imajo božične skladbe kaj skupnega?
Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.
Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?
Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.
Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov