Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že ugotovili spremembe v sivi možganovini pri prvi generaciji, torej tistih, ki so preživeli ta sistematični genocid nad Judi
Tudi v današnji oddaji je z nami prof. dr. Ivan Rektor, nevrolog iz češkega Brna, ki je med svojim obiskom v Ljubljani predstavil študijo, v kateri s sodelavci preučujejo, kako se travma holokavsta prenaša skozi tri generacije in kateri so nevrobiološki in psihološki markerji tega prenosa. Za zdaj lahko postrežejo s predčasnimi rezultati, ki pa že v veliki meri kažejo na osupljive ugotovitve.
Ugotovili smo, da je to zadnja priložnost, da pogledamo tri generacije. Raziskava je sestavljena iz štirih stopenj – najprej psiholoških testov, potem smo preverili raven stresa in posttravmatskega stresa, naredili smo gensko analizo in pa tudi slikanje možganov. Preživele v holokavstu in dve generaciji njihovih potomcev smo nato primerjali s kontrolno skupino enako starih posameznikov, ki niso doživeli holokavsta. Za zdaj še nimamo rezultatov za tretjo generacijo, podrobno pa smo že preučili prvo in analizirali podatke za 49 preživelih in 30 ljudi v kontrolni skupini. Delno smo analizirali tudi že drugo generacijo.
Ugotovitve pri analizi rezultatov prve generacije so jih presenetile.
Prva generacija, torej preživeli, imajo več kot 70 let od konca druge svetovne vojne zelo jasno stanjšano možgansko sivino v nekaterih predelih možganov, posebno tistih, ki so povezani z emocijami in spominom. To je bilo statistično zelo značilno. Še več, na to je vplivala tudi starost. Našo skupino prve generacije smo namreč razdelili v dve podskupini, glede na to, koliko let so imeli leta 1945. Na tiste, ki so bili takrat mlajši od 12 let, in tiste, ki so bili starejši. In rezultati so bili veliko bolj izraženi v skupini, v kateri so bili tisti, ki so bili starejši od 12 let.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Že ugotovili spremembe v sivi možganovini pri prvi generaciji, torej tistih, ki so preživeli ta sistematični genocid nad Judi
Tudi v današnji oddaji je z nami prof. dr. Ivan Rektor, nevrolog iz češkega Brna, ki je med svojim obiskom v Ljubljani predstavil študijo, v kateri s sodelavci preučujejo, kako se travma holokavsta prenaša skozi tri generacije in kateri so nevrobiološki in psihološki markerji tega prenosa. Za zdaj lahko postrežejo s predčasnimi rezultati, ki pa že v veliki meri kažejo na osupljive ugotovitve.
Ugotovili smo, da je to zadnja priložnost, da pogledamo tri generacije. Raziskava je sestavljena iz štirih stopenj – najprej psiholoških testov, potem smo preverili raven stresa in posttravmatskega stresa, naredili smo gensko analizo in pa tudi slikanje možganov. Preživele v holokavstu in dve generaciji njihovih potomcev smo nato primerjali s kontrolno skupino enako starih posameznikov, ki niso doživeli holokavsta. Za zdaj še nimamo rezultatov za tretjo generacijo, podrobno pa smo že preučili prvo in analizirali podatke za 49 preživelih in 30 ljudi v kontrolni skupini. Delno smo analizirali tudi že drugo generacijo.
Ugotovitve pri analizi rezultatov prve generacije so jih presenetile.
Prva generacija, torej preživeli, imajo več kot 70 let od konca druge svetovne vojne zelo jasno stanjšano možgansko sivino v nekaterih predelih možganov, posebno tistih, ki so povezani z emocijami in spominom. To je bilo statistično zelo značilno. Še več, na to je vplivala tudi starost. Našo skupino prve generacije smo namreč razdelili v dve podskupini, glede na to, koliko let so imeli leta 1945. Na tiste, ki so bili takrat mlajši od 12 let, in tiste, ki so bili starejši. In rezultati so bili veliko bolj izraženi v skupini, v kateri so bili tisti, ki so bili starejši od 12 let.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov