Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Zala Slabe je doktorska raziskovalka na nizozemskem Inštitutu za nevroznanost, obiskala nas je v radijskem studiu in pripovedovala o PACAPu in delu z banko možganov
Zala Slabe je doktorska raziskovalka na nizozemskem Inštitutu za nevroznanost, kjer deluje v skupini prof. dr. Dicka Swaaba za nevropsihiatrične motnje. Za serotonin in dopamin ste najbrž že velikokrat slišali, pa poznate tudi PACAP? Ta nevropeptid je, kot ugotavlja tudi Zala Slabe, povezan z mehanizmi duševnih motenj, odpira pa tudi novo polje razumevanja nevrodegenerativnih bolezni. Skupaj s tokratno sopotnico v svetu nevronov smo pokukali tudi v možgansko banko.
V skupino dr. Swaaba je odšla po dokončanem študiju biopsihologije, najprej na pripravništvo, zdaj pa tam opravlja doktorat. Kot nam je povedala, vseskozi ohranja tudi raziskovalne stike s Slovenijo, kamor se namerava tudi vrniti. Delovno pa je srčika njenega raziskovanja in zanimanja nevropeptid PACAP.
Nevropeptid PACAP je bil prej raziskovan na živalih, jaz pa sem imela edinstveno priložnost, da ga raziskujem tudi na človeških možganih. Prof. dr. Swaab je bil eden od pobudnikov za ustanovitev možganske banke na Nizozemskem.
Najprej je raziskovala, ali obstajajo razlike v izražanju PACAPa v človeških možganih, zato je vključila različne skupine z razpoloženjskimi motnjami in ugotavljala tudi, ali obstaja razlika med spoloma.
PACAP je bil prvič dokazan v začetku 90h let na ovčjem hipotalamusu. Ker so danes velik javno-zdravstveni problem duševno zdravje, razpoloženjske motnje in nevrodegenerativne motnje, si raziskovalci želimo najti tiste ključne mehanizme, ki jih do zdaj še nismo poznali.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Zala Slabe je doktorska raziskovalka na nizozemskem Inštitutu za nevroznanost, obiskala nas je v radijskem studiu in pripovedovala o PACAPu in delu z banko možganov
Zala Slabe je doktorska raziskovalka na nizozemskem Inštitutu za nevroznanost, kjer deluje v skupini prof. dr. Dicka Swaaba za nevropsihiatrične motnje. Za serotonin in dopamin ste najbrž že velikokrat slišali, pa poznate tudi PACAP? Ta nevropeptid je, kot ugotavlja tudi Zala Slabe, povezan z mehanizmi duševnih motenj, odpira pa tudi novo polje razumevanja nevrodegenerativnih bolezni. Skupaj s tokratno sopotnico v svetu nevronov smo pokukali tudi v možgansko banko.
V skupino dr. Swaaba je odšla po dokončanem študiju biopsihologije, najprej na pripravništvo, zdaj pa tam opravlja doktorat. Kot nam je povedala, vseskozi ohranja tudi raziskovalne stike s Slovenijo, kamor se namerava tudi vrniti. Delovno pa je srčika njenega raziskovanja in zanimanja nevropeptid PACAP.
Nevropeptid PACAP je bil prej raziskovan na živalih, jaz pa sem imela edinstveno priložnost, da ga raziskujem tudi na človeških možganih. Prof. dr. Swaab je bil eden od pobudnikov za ustanovitev možganske banke na Nizozemskem.
Najprej je raziskovala, ali obstajajo razlike v izražanju PACAPa v človeških možganih, zato je vključila različne skupine z razpoloženjskimi motnjami in ugotavljala tudi, ali obstaja razlika med spoloma.
PACAP je bil prvič dokazan v začetku 90h let na ovčjem hipotalamusu. Ker so danes velik javno-zdravstveni problem duševno zdravje, razpoloženjske motnje in nevrodegenerativne motnje, si raziskovalci želimo najti tiste ključne mehanizme, ki jih do zdaj še nismo poznali.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov
