Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
Lažni spomin je pojav, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Kateri od obeh spominov je bil lažen? Oba sta imela prav, pravi dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete pa pojasnjuje:
“Takoj, ko imamo dva posameznika, tudi če se znajdeta v isti situaciji, si bosta stvari drugače zapomnila. Pozorna bosta na druge stvari v okolju in si bosta tisto bolj zapomnila, predhodna pričakovanja so lahko različna, lahko ju presenetijo različne stvari. Vse te razlike se nakopičijo in dobimo dva posameznika, ki se lahko spomnita čisto drugih stvari.”
Na oblikovanje in priklic naših spominov vplivajo različni dejavniki npr. osebnost, kognitivne zmožnosti, stres, pozornost, ki jo posvečamo detajlom, dodatne asociacije, sugestije drugih ljudi itd. “Noben naš spomin ni popolnoma resničen, če ga primerjamo s fotografijo tega dogodka, ki se ga spominjamo. Spomin ne deluje na tak način,” pravi dr. Repovš, ki opozarja, da moramo biti pri uporabi izrazov resnični in lažni spomini previdni. Če bi želeli oblikovati definicijo lažnega spomina, pa bi ga lahko opisali takole, pojasnjuje dr. Šešok:
“Gre za psihološki fenomen, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina.”
Razsežnosti lažnih spominov so različne. Od neškodljivih do takšnih, ki vplivajo na več let, celo desetletij našega življenja. Pojavljajo se tudi na sodišču, opisuje dr. Miha Hafner s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: “Kar je res velik problem, so priče na sodišču. Očividci precenjujejo svojo sposobnost pravilnega zaznavanja in pomnjenja. V ZDA imajo dobro statistiko pozneje razveljavljenih primerov. Prvi razlog za napačne obsodbe so napačna pričanja prič.”
“Zanimiv je tudi primer z Islandije, ko je prišlo do dveh umorov. Takrat niso našli niti trupel, niti drugih dokazov. Počasi so prišli do šestih osumljencev in po dolgih policijskih zaslišanjih so vsi priznali ter bili dolga leta zaprti. 20 ali 30 let pozneje so vse oprostili, saj so ugotovili, da so nedolžni. A nekateri od njih so ponotranjili to krivdo in bili prepričani, da so morili. Ustvarili so lažne spomine na dogodek, ki ga niso storili.”
Da bi ločili med resničnimi in lažnimi spomini, so znanstveniki možgane slikali s funkcionalno magnetno-resonanco. Razlike so uspeli pokazati, a metoda je nezanesljiva, opozarja dr. Šešok. Zato se morajo sodniki pri odločanju v posameznem primeru, ki vključuje pričanje prič, vedno zavedati, da na posameznikov spomin vplivajo različni dejavniki ter da spomin ni fotokamera, ki vse, kar se zgodi, zabeleži 100 %.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
Lažni spomin je pojav, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Kateri od obeh spominov je bil lažen? Oba sta imela prav, pravi dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete pa pojasnjuje:
“Takoj, ko imamo dva posameznika, tudi če se znajdeta v isti situaciji, si bosta stvari drugače zapomnila. Pozorna bosta na druge stvari v okolju in si bosta tisto bolj zapomnila, predhodna pričakovanja so lahko različna, lahko ju presenetijo različne stvari. Vse te razlike se nakopičijo in dobimo dva posameznika, ki se lahko spomnita čisto drugih stvari.”
Na oblikovanje in priklic naših spominov vplivajo različni dejavniki npr. osebnost, kognitivne zmožnosti, stres, pozornost, ki jo posvečamo detajlom, dodatne asociacije, sugestije drugih ljudi itd. “Noben naš spomin ni popolnoma resničen, če ga primerjamo s fotografijo tega dogodka, ki se ga spominjamo. Spomin ne deluje na tak način,” pravi dr. Repovš, ki opozarja, da moramo biti pri uporabi izrazov resnični in lažni spomini previdni. Če bi želeli oblikovati definicijo lažnega spomina, pa bi ga lahko opisali takole, pojasnjuje dr. Šešok:
“Gre za psihološki fenomen, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina.”
Razsežnosti lažnih spominov so različne. Od neškodljivih do takšnih, ki vplivajo na več let, celo desetletij našega življenja. Pojavljajo se tudi na sodišču, opisuje dr. Miha Hafner s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: “Kar je res velik problem, so priče na sodišču. Očividci precenjujejo svojo sposobnost pravilnega zaznavanja in pomnjenja. V ZDA imajo dobro statistiko pozneje razveljavljenih primerov. Prvi razlog za napačne obsodbe so napačna pričanja prič.”
“Zanimiv je tudi primer z Islandije, ko je prišlo do dveh umorov. Takrat niso našli niti trupel, niti drugih dokazov. Počasi so prišli do šestih osumljencev in po dolgih policijskih zaslišanjih so vsi priznali ter bili dolga leta zaprti. 20 ali 30 let pozneje so vse oprostili, saj so ugotovili, da so nedolžni. A nekateri od njih so ponotranjili to krivdo in bili prepričani, da so morili. Ustvarili so lažne spomine na dogodek, ki ga niso storili.”
Da bi ločili med resničnimi in lažnimi spomini, so znanstveniki možgane slikali s funkcionalno magnetno-resonanco. Razlike so uspeli pokazati, a metoda je nezanesljiva, opozarja dr. Šešok. Zato se morajo sodniki pri odločanju v posameznem primeru, ki vključuje pričanje prič, vedno zavedati, da na posameznikov spomin vplivajo različni dejavniki ter da spomin ni fotokamera, ki vse, kar se zgodi, zabeleži 100 %.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov