Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V omrežjih – nevronskih in socialnih

05.03.2020

Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.

Vse štiri marčevske epizode posvečamo odnosom - tokrat jih odpeljemo v svet družabnih omrežij

Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska?

Dr. Amy Orbenje raziskovalka na Univerzi v Cambridgu, ki se zlasti posveča vplivu digitalne tehnologije na dobrobit in mentalno zdravje najstnikov:

Tehnologija vpliva na vsa področja našega življenja. Mislim, da smo šele v zadnjih letih to dojeli kot del naše socialne infrastrukture. Družabna omrežja spreminjajo naše odnose na tako globokem nivoju, da je seveda pomembno, da to razumemo. Vendar pa še manjka politična infrastruktura, ki bi raziskovalcem pomagala to preučevati, tudi po sociološki plati se odpirajo številna vprašanja. Vse to je kompleksno. Družabna omrežja uporabljamo na različne načine in za vsem tem je različna motivacija, kar seveda igra pomembno vlogo. Zato je to tako težko preučevati.

In dodaja:

Če malo odmaknemo pozornost zgolj od tega, koliko časa preživimo na družabnih omrežjih, bomo morda lahko opazili tudi marsikaj pozitivnega. Ali morda pozitivnega en dan in negativnega drugi dan. Primer: določena slika na instagramu je lahko za najstnico nekaj osrečujočega, ker ima svojega prvega fanta, lahko pa jo ta ista slika užalosti, ker sta se razšla. Pet minut na instagramu ob vsebini, ki mi lahko škoduje, ni enako kot pet minut skype pogovora z babico ali pa pet minut klepeta s prijatelji na whatsappu. Mislim, da se bomo, ko se bomo odmaknili od pogovora o času uporabe in nehali govoriti o tehnologiji, ki ima enak učinek na vse, zavedali, da ima lahko več različnih učinkov.

Vpliv družabnih omrežij na naše možgane je torej večplasten in kompleksen. S tem se strinja tudi nevropediatrinja in znanstvenica dr. Tina Bregant, ki nam je med drugim razložila, kaj ima uporaba digitalne tehnologije z našim dopaminskim sistemom, kako je povezana z zrcalnimi nevroni, koliko je že znanega o kognitivni rezervi tistih, ki uporabljajo to tehnologijo in seveda, kaj se dogaja v najstniških možganih med uporabo družabnih omrežij.

Naši možgani hlepijo po občutku povezanosti. Če ni druge možnosti, potem so tudi virtualna socialna omrežja dovolj dobra. Vendar pa je še bolj optimalna povezanost iz oči v oči.

 

Človek ni otok je geslo letošnjega Tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V posebni tridelni seriji Možgani na Frekvenci X na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.

 


Možgani na dlani

485 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

V omrežjih – nevronskih in socialnih

05.03.2020

Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.

Vse štiri marčevske epizode posvečamo odnosom - tokrat jih odpeljemo v svet družabnih omrežij

Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska?

Dr. Amy Orbenje raziskovalka na Univerzi v Cambridgu, ki se zlasti posveča vplivu digitalne tehnologije na dobrobit in mentalno zdravje najstnikov:

Tehnologija vpliva na vsa področja našega življenja. Mislim, da smo šele v zadnjih letih to dojeli kot del naše socialne infrastrukture. Družabna omrežja spreminjajo naše odnose na tako globokem nivoju, da je seveda pomembno, da to razumemo. Vendar pa še manjka politična infrastruktura, ki bi raziskovalcem pomagala to preučevati, tudi po sociološki plati se odpirajo številna vprašanja. Vse to je kompleksno. Družabna omrežja uporabljamo na različne načine in za vsem tem je različna motivacija, kar seveda igra pomembno vlogo. Zato je to tako težko preučevati.

In dodaja:

Če malo odmaknemo pozornost zgolj od tega, koliko časa preživimo na družabnih omrežjih, bomo morda lahko opazili tudi marsikaj pozitivnega. Ali morda pozitivnega en dan in negativnega drugi dan. Primer: določena slika na instagramu je lahko za najstnico nekaj osrečujočega, ker ima svojega prvega fanta, lahko pa jo ta ista slika užalosti, ker sta se razšla. Pet minut na instagramu ob vsebini, ki mi lahko škoduje, ni enako kot pet minut skype pogovora z babico ali pa pet minut klepeta s prijatelji na whatsappu. Mislim, da se bomo, ko se bomo odmaknili od pogovora o času uporabe in nehali govoriti o tehnologiji, ki ima enak učinek na vse, zavedali, da ima lahko več različnih učinkov.

Vpliv družabnih omrežij na naše možgane je torej večplasten in kompleksen. S tem se strinja tudi nevropediatrinja in znanstvenica dr. Tina Bregant, ki nam je med drugim razložila, kaj ima uporaba digitalne tehnologije z našim dopaminskim sistemom, kako je povezana z zrcalnimi nevroni, koliko je že znanega o kognitivni rezervi tistih, ki uporabljajo to tehnologijo in seveda, kaj se dogaja v najstniških možganih med uporabo družabnih omrežij.

Naši možgani hlepijo po občutku povezanosti. Če ni druge možnosti, potem so tudi virtualna socialna omrežja dovolj dobra. Vendar pa je še bolj optimalna povezanost iz oči v oči.

 

Človek ni otok je geslo letošnjega Tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V posebni tridelni seriji Možgani na Frekvenci X na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.

 


29.10.2015

Možgani na dlani

V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.


22.10.2015

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.10.2015

Možgani na Makaluju

Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.


08.10.2015

Možgani na dlani

Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!


01.10.2015

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 25 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov