Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.
Če neki gib dejansko izvajamo ali pa si ga le predstavljamo, so dejavni sorodni možganski predeli
Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremni položaji, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dalj časa?
Dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja, potegne zanimivo vzporednico med procesom staranja in dolgotrajnim ležanjem v postelji oz. hospitalizacijo:
"Mi lahko na neki način organizem, torej človeka, ki ga izpostavimo dolgotrajnemu ležanju, postaramo zelo na hitro in hkrati, potem med rehabilitacijo, spet vzpostavimo začetno stanje. Torej lahko te procese, ki se s staranjem dogajajo, veliko hitreje vidimo in zaznavamo."
Že kratkotrajna nedejavnost privede do sprememb v naši možganovini. Možgani se namreč zelo hitro odzovejo na to, da smo nedejavni. Če je to stanje dolgotrajno, na primer po operaciji ali poškodbi uda, se pa dogajajo procesi, ki jih ta hip podrobno preučuje dr. Marušič.
"V najnovejših raziskavah smo bili sposobni ugotoviti oz. pokazati, da z upadom mišične mase lahko razložimo do samo 75 odstotkov vsega upada, ki nastaja. Torej 25 odstotkov ostaja nerazloženega in ga iščemo na samih možganih, na našem perifernem živčevju in na tej kompleksnosti te aktivacije, ko pošljejo možgani signal do mišice in kako kakovostno, kako hitro se potem mišica sproži."
Teh 25 odstotkov predstavlja bazen možnosti, ki jih raziskujejo in v katerega posegajo s fizično rehabilitacijo, kognitivnim treningom ali treningom gibalne predstavitve.
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.
Če neki gib dejansko izvajamo ali pa si ga le predstavljamo, so dejavni sorodni možganski predeli
Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremni položaji, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dalj časa?
Dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja, potegne zanimivo vzporednico med procesom staranja in dolgotrajnim ležanjem v postelji oz. hospitalizacijo:
"Mi lahko na neki način organizem, torej človeka, ki ga izpostavimo dolgotrajnemu ležanju, postaramo zelo na hitro in hkrati, potem med rehabilitacijo, spet vzpostavimo začetno stanje. Torej lahko te procese, ki se s staranjem dogajajo, veliko hitreje vidimo in zaznavamo."
Že kratkotrajna nedejavnost privede do sprememb v naši možganovini. Možgani se namreč zelo hitro odzovejo na to, da smo nedejavni. Če je to stanje dolgotrajno, na primer po operaciji ali poškodbi uda, se pa dogajajo procesi, ki jih ta hip podrobno preučuje dr. Marušič.
"V najnovejših raziskavah smo bili sposobni ugotoviti oz. pokazati, da z upadom mišične mase lahko razložimo do samo 75 odstotkov vsega upada, ki nastaja. Torej 25 odstotkov ostaja nerazloženega in ga iščemo na samih možganih, na našem perifernem živčevju in na tej kompleksnosti te aktivacije, ko pošljejo možgani signal do mišice in kako kakovostno, kako hitro se potem mišica sproži."
Teh 25 odstotkov predstavlja bazen možnosti, ki jih raziskujejo in v katerega posegajo s fizično rehabilitacijo, kognitivnim treningom ali treningom gibalne predstavitve.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov