Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
"Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna"
Javno življenje se po dobrem letu dni ponovno odpira. Za nami so trije t.i. lockdowni, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin in regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru in prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Slednje je bilo z vladnim odlokom prepovedano od meseca marca lani do preteklega tedna. Če nam je bila v imenu javnega zdravja svoboda gibanja nepričakovano onemogočena, zdaj pa se nam po malem vrača, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo slednji vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Kdaj bodo PCR testi brezplačni in bodo predstavljali "vstopnico" v normalno življenje vsem pod enakimi pogoji? Kakšna bo cena nove svobode? Bi morali v javnosti bolj glasno naslavljati problem erozije človekovih pravic, nespoštovanje ustave in zaton vladavine prava ter demokracije? Spomnimo na 32. člen slovenske ustave, ki pravi:
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Tudi pravica do zbiranja je temeljna človekova pravica, ki bistveno omogoča demokratično delovanje družbe, pa vendar je bila prebivalcem Slovenije, s strani oblasti, za več kot leto dni odvzeta.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t.i. institutov neposredne demokracije in v bistvu tega ni mogoče kar a priori omejiti.
Poudarja direktor Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Završnik. Tudi sicer različni strokovnjaki in intelektualci že leto dni opozarjajo, da morajo biti ukrepi za zajezitev epidemije strokovni in ne politični. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so na podlagi pravice do dostopa do javnih informacij, vlado zaprosili, da jim predoči dognanja za sprejemanje ukrepov, pravi Anuška Podvršič.
Te dokumetacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje, iz katerih pa izhaja, da o nekaterih ukrepih sploh niso odločali, sploh pa niso o tem odločali tedensko.
Sogovornica dodaja, da »zato ne moremo vedeti ali so ukrepi sorazmerni, če ne poznamo ozadja in nimamo dostopa do informacij, ki so javnega značaja«
Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar pa opozarja na to, da morajo biti vsi ukrepi začasni in da se na njih »nikakor in nikoli ne smemo navaditi«
Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja ampak tudi znanja s področja človekovih pravic. Večkrat sem že kritično povedala, da razumem, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji, tako kot vse države po svetu, ampak če določenega področja strokovnjaki z ministrstev ne poznajo dovolj dobro, dejte lepo vas prosim vsaj vprašat, če česa ne veste!
35 epizod
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
"Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna"
Javno življenje se po dobrem letu dni ponovno odpira. Za nami so trije t.i. lockdowni, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin in regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru in prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Slednje je bilo z vladnim odlokom prepovedano od meseca marca lani do preteklega tedna. Če nam je bila v imenu javnega zdravja svoboda gibanja nepričakovano onemogočena, zdaj pa se nam po malem vrača, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo slednji vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Kdaj bodo PCR testi brezplačni in bodo predstavljali "vstopnico" v normalno življenje vsem pod enakimi pogoji? Kakšna bo cena nove svobode? Bi morali v javnosti bolj glasno naslavljati problem erozije človekovih pravic, nespoštovanje ustave in zaton vladavine prava ter demokracije? Spomnimo na 32. člen slovenske ustave, ki pravi:
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Tudi pravica do zbiranja je temeljna človekova pravica, ki bistveno omogoča demokratično delovanje družbe, pa vendar je bila prebivalcem Slovenije, s strani oblasti, za več kot leto dni odvzeta.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t.i. institutov neposredne demokracije in v bistvu tega ni mogoče kar a priori omejiti.
Poudarja direktor Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Završnik. Tudi sicer različni strokovnjaki in intelektualci že leto dni opozarjajo, da morajo biti ukrepi za zajezitev epidemije strokovni in ne politični. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so na podlagi pravice do dostopa do javnih informacij, vlado zaprosili, da jim predoči dognanja za sprejemanje ukrepov, pravi Anuška Podvršič.
Te dokumetacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje, iz katerih pa izhaja, da o nekaterih ukrepih sploh niso odločali, sploh pa niso o tem odločali tedensko.
Sogovornica dodaja, da »zato ne moremo vedeti ali so ukrepi sorazmerni, če ne poznamo ozadja in nimamo dostopa do informacij, ki so javnega značaja«
Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar pa opozarja na to, da morajo biti vsi ukrepi začasni in da se na njih »nikakor in nikoli ne smemo navaditi«
Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja ampak tudi znanja s področja človekovih pravic. Večkrat sem že kritično povedala, da razumem, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji, tako kot vse države po svetu, ampak če določenega področja strokovnjaki z ministrstev ne poznajo dovolj dobro, dejte lepo vas prosim vsaj vprašat, če česa ne veste!
Na današnji dan leta 1975 so se ženske na Islandiji odločile, da bodo stavkale oziroma, da si bodo vzele prosti dan. Stavka žensk, kar devetdeset odstotkov žensk se je je udeležilo, je povzročila kaos na nacionalni ravni in v ospredje postavila ne le problem, da so bile ženske za enako delo slabše plačane, temveč tudi dejstvo kako ključnega pomena je za celotno družbo neplačano skrbstveno delo. V tokratni epizodi smo govorile o plačni vrzeli med spoloma in o tem kako so se problema lotili na Islandiji, ki velja za najbolj enakopravno in napredno državo na svetu. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Jano Javornik iz Univerze v Leedsu, Brynhildur Heiðar- og Ómarsdóttir predsednico islandskega združenja za pravice žensk ter raziskovalko na Univerzi na Islandiji Asdis Arnalds Adalbjorg.
Svet so v zadnjem tednu preplavili protesti proti Iranskemu režimu, ki že desetletja dolgo zatira svobodo žensk. Na stotine ljudi je bilo med protesti ubitih, iranske oblasti pa so svoje prebivalke in prebivalce z omejitvijo dostopa do svetovnega spleta odrezale od zahodnega sveta. Kot poročajo nekatere neodvisne novinarke in novinarji, se v Iranu začenja tako imenovana ženska revolucija, ki po mnenju mnogih pomeni začetek konca Islamske republike. O nasilju nad ženskami v Iranu kot tudi o nasilju nad ženskami pri nas bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Na pravi strani, ki jo pripravlja Tita Mayer.
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in politično aktivirale. Zato bo o položaju žensk v politiki tekla beseda tudi tretji epizodi podkasta Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij«, so v javnem pismu zapisale predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. O ženskah v politiki in mizoginiji, tokrat v podkastu Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.
Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V decembrskem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu.
Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast ženskam, samovoljno vzame njihovo pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, ali spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije; o vsem tem bo tekla beseda v petem delu podkasta o človekovih pravicah Na pravi strani.
Beležimo že več kot sto dni, odkar Slovenska tiskovna agencija deluje in opravlja svojo pomembno javno funkcijo brez plačila vlade. Kako dolgo bo še tako, ostaja uganka. Tudi sicer se napadi na novinarje in novinarke v zadnjem letu stopnjujejo. Da je medijska svoboda in pravica do obveščenosti pod velikim političnim pritiskom, poročajo tudi ugledni mednarodni mediji in neodvisne institucije. O tem zakaj so svobodni javni mediji temeljni kamen demokracije, bo tekla beseda v 3. delu podkasta Na pravi strani.
Potem, ko je Turčija odstopila od carigrajske konvencije, mednarodno zavezujočega dokumenta, ki ga je podpisalo 45 držav in Evropska unija, in ki od podpisnic zahteva, da uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, se vrstijo protesti ter pozivi s strani EU, naj si glede odločitve vendarle premislijo. Odstop pa načrtuje tudi Poljska, ki je že pred časom sprožila regionalno pobudo za opustitev konvencije in kjer se že nekaj mesecev vrstijo množični protesti proti drastičnemu slabšanju položaja žensk in proti aktualni politiki, ki ukinja njihove osnovne pravice. O tem, da je nasilje nad ženskami in otroki najpogosteje kršena človekova pravica, bo tekla beseda tudi v tokratnem delu podkasta Na pravi strani.
V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Eno leto je naokrog odkar so v sosednji Italiji odkrili prvi primer človeka okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V preteklem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Neveljaven email naslov