Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.
Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.
Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.
Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.
Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.
Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.
Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.
Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.
Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.
Kam v Osrednjeslovenski regiji? V Višnjo Goro, Logatec in Medvode.
Staro mestno jedro Višnje Gore leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu. Zlahka je dostopno z glavne avtomobilske poti, ki povezuje Ljubljano in Dolenjsko in od koder se razprostre lep pogled na to staro mestece z enim najbolje ohranjenih srednjeveških trgov. Tu najdemo zgodbe kranjske sivke, znamenitega višnjegorskega polža, kot tudi kozla, ki jih je dobil po svoji senci, nekatere od teh zapisane v delih Jurčiča, Valvasorja in Ciglerja. Središča kraja s cerkvijo sv. Ane ni težko najti. Tam se srečava z g. Pavlom Groznikom, tukajšnjim dolgoletnim vodnikom in predsednikom občinske turistične zveze.
Višnja Gora je odlično izhodišče za pohodništvo in obisk bližnjih vrhov. Podate se lahko po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave ali denimo po poti dveh slapov, med katera sodi tudi slap Kosca, najvišji slap na lehnjaku v Sloveniji. Nedaleč boste našli grad Podsmreka, za pobeg od poletne vročine pa se se lahko podate v Krško jamo ali pa kar na mestno kopališče. In še namig: odličen čas za obisk Višnje Gore je julij, ko se na dan sv. Ane odvija Anin sejem.
Od vzhodnega roba Osrednjeslovenske regije sva se podala v njen južni del, v Logatec. Logatec skriva nemalo zanimivih naravnih in kulturnozgodovinskih lepot, naju pa je pritegnila rekonstruirana starorimska utrdba na Lanišču. Ta je varovala pot skozi rimski Longaticum, pot, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Matjaž Kurent, predstavnik zavoda Zeleni žep in lokalni turistični vodnik razloži, da je bil obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je tudi omenjena utrdba, zgrajen za časa cesarja Dioklecijana po letu 284 ob mejah provinc Italije in Panonije in je varoval pred vdori tujih ljudstev in tudi pred lastnimi uzurpatorji. Vzdolž ostalin omenjenega obrambnega sistema je bila zaradi dobre ohranjenosti zidov utrdba na Lanišču v začetku 70-ih let obnovljena in je danes edini primer rekonstruirane rimske utrdbe.
Le pol ure hoda od utrdbe se nahaja razgledišče, ki ponuja čudovit pogled na Planinsko polje, Slivnico, Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in celo Triglav. Pot ni težavna in je primerna tudi za otroke.
Na stičišču Osrednjeslovenske in Gorenjske regije pa najdemo Medvode, kjer se nahaja naravna vrednota nacionalnega pomena, mokrišče v Hrašah. Dve mlaki predstavljata eno izmed redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Gre za edinstven biotop, ki nudi življenjski prostor in prezimovališče ali pa služi kot pomembna preletna postaja mnogih ptic.
Ob robu Spodnjih Pirnič se nahaja vrelec Straža. Termalni izvir na območju, kjer ti niso ravno običajni. Bazen pod krošnjami dreves, ki mu nudijo senco, deluje skoraj idilično. Še posebej poleti ga radi obiščejo tamkajšnji otroci, opisuje sogovornik Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje.
Na dosegu noge so tudi Polhograjski dolomiti s številnimi pohodniškimi potmi in vrhovi, nad Smlednikom se dviga Smledniški grad, priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na ljubljansko kotlino, Kranj in Kamnik. Na južnem robu Medvod se odcepi lokalna cesta mimo dvorca Goričane in znane cerkve Sv. Andreja v Gostečah do Škofje Loke. V neposredni bližini je Zbiljsko jezero, le 10 minut vožnje od tod pa bela Ljubljana.
Prebivalci drugih slovenskih regij zlasti Ljubljančane in včasih tudi okoličane šaljivo, morda tudi malce zbadljivo, imenujejo močvirniki, tudi žabarji. Naziv je bržkone nastal zaradi bližine Ljubljanskega barja, kjer so čofotale žabe, žabji kraki pa so po besedah etnologa Janeza Bogataja postali lokalna urbana specialiteta, kot so še danes, četudi so na jedilnikih osrednjeslovenskih restavracij in gostiln vse redkejši in so uvoženi od drugod. V Sloveniji namreč živi skupno 13 vrst žab, vse pa so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dober tek želimo in le pogumno pri okušanju tradicionalnih osrednjeslovenskih jedi, če vas pot zanese v te kraje.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?
NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah ….
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.
Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.
Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl.
Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino.
V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.
Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.
In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.
Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov.
Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač.
Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!
Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.
Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek
Neveljaven email naslov