Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
In kraj, kjer so doma dobri ljudje, pravi Ivan Janez Pavšek, ki nam razkaže zaselke Krbulje, Vrh, Spodnje in Zgornje Čolnišče
V naPOTkih smo se podali na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
Tudi moj vodnik Ivan Janez Pavšek, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke, sicer pa eden najbolj aktivnih domačinov v Čolnišču, priznava, da izvora imena kraja ne morejo z zagotovostjo potrditi. Obstaja več razlag:
"Nekateri pravijo, da je ime izpeljanka iz 'čoln išče'. Iz tega izhaja zgodba, da so brodarji ali pa tisti, ki so čoln spravljali sem gor v hrib, iskali čolne. Nekateri pravijo, da je naša dolina - polja in spodnjačolniška kotlina - v obliki čolna in da so po njej imenovali Čolnišče. Legenda pa pravi, da je bila tukaj voda, da je bilo tukaj jezero, po katerem so se peljali s čolni. Ena gospodična je v njem utonila, in ker so jo hoteli najti, so prekopali teren proti Renkam in je ta voda odtekla."
Glede na ime kraja, legende, ki se ga držijo, in cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev, ki stoji sredi vasi, je kar malo čudno, da so imeli prebivalci teh krajev dolgo časa težave z oskrbo vode. Vodovod so dobili šele leta 2005, za kar se je aktivirala vsa skupnost. V kraju, ki so ga v preteklosti zaznamovali rudarstvo, železnica in Sava, večina ljudi pa je imela doma kmetije, je danes urejeno plezališče Čolnišče, v njegovi bližini se skriva pravi kraški biser jama Štangovc (o kateri veliko ve domačin Alojz Klančišar), okoliška narava pa ponuja veliko priložnosti za pohodništvo.
V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
In kraj, kjer so doma dobri ljudje, pravi Ivan Janez Pavšek, ki nam razkaže zaselke Krbulje, Vrh, Spodnje in Zgornje Čolnišče
V naPOTkih smo se podali na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
Tudi moj vodnik Ivan Janez Pavšek, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke, sicer pa eden najbolj aktivnih domačinov v Čolnišču, priznava, da izvora imena kraja ne morejo z zagotovostjo potrditi. Obstaja več razlag:
"Nekateri pravijo, da je ime izpeljanka iz 'čoln išče'. Iz tega izhaja zgodba, da so brodarji ali pa tisti, ki so čoln spravljali sem gor v hrib, iskali čolne. Nekateri pravijo, da je naša dolina - polja in spodnjačolniška kotlina - v obliki čolna in da so po njej imenovali Čolnišče. Legenda pa pravi, da je bila tukaj voda, da je bilo tukaj jezero, po katerem so se peljali s čolni. Ena gospodična je v njem utonila, in ker so jo hoteli najti, so prekopali teren proti Renkam in je ta voda odtekla."
Glede na ime kraja, legende, ki se ga držijo, in cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev, ki stoji sredi vasi, je kar malo čudno, da so imeli prebivalci teh krajev dolgo časa težave z oskrbo vode. Vodovod so dobili šele leta 2005, za kar se je aktivirala vsa skupnost. V kraju, ki so ga v preteklosti zaznamovali rudarstvo, železnica in Sava, večina ljudi pa je imela doma kmetije, je danes urejeno plezališče Čolnišče, v njegovi bližini se skriva pravi kraški biser jama Štangovc (o kateri veliko ve domačin Alojz Klančišar), okoliška narava pa ponuja veliko priložnosti za pohodništvo.
Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.
Podravsko statistično regijo je Ana Skrt raziskovala v Ormoških lagunah, Središču ob Dravi, na Gorci in Ulmovem v Halozah ter na Bregu pri Majšperku. Spoznavala je življenje viničarjev, okušala sodobno haloško kulinariko, bila v oljarni z več kot 115 letno tradicijo, spoznala vinarja, ki piše butično vinsko zgodbo in okrivala številne živalske vrste v naravnem rezervatu.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Obalno-kraška regija je priljubljena med domačimi turisti, Tina Lamovšek pa je poiskala 3 turistične točke, ki jih morda sploh še niste obiskali. Za razmislek, kam točno, vam ponudimo tri besedne zveze: »videti kamen«, torkla in slovenska Pisa. Odgovor je sicer: Botanični vrt Sežana, Tonina hiša pri Svetem Petru in vasica Črni Kal.
Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot. 12 poletnih nedelj bomo na Prvem zapolnili z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskovali bomo turistično manj poznane točke. Ko rečemo kremšnita, vemo, da govorimo o Bledu. Ko rečemo Zmajski most, se spomnimo na Ljubljano. Kaj pa, če rečem slovenska Pisa? Ali pa domovanja črne človeške ribice? Bi znali pokazati na zemljevidu naše države, kje se to nahaja? Reportaže lahko spremljate v etru ob nedeljah ob 6:45 in tudi tudi, če se naročite na podkast “naPOTki”. Pri poslušalcih in poslušalkah pa bomo na tedenski ravni preverjali, kako pozorno ste poslušali reportaže, saj vam bomo v etru zastavili nagradno vprašanje.
Neveljaven email naslov