Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romsko naselje Vadarci decembra spominja na Las Vegas, Sandi Horvat
Božič velja za družinski praznik, ki ga spremljata druženje in veselje. Čeprav gre za krščanski praznik, ga praznujejo vse verske skupnosti in tudi tisti, ki ne pripadajo nobenemu verskemu prepričanju. Romi v Prekmurju so v večini rimskokatoliške vere, zato je božič zanje toliko bolj pomemben.
V hišah v romskih naseljih v tej pokrajini v prazničnem decembru ne zadiši le po okusnih dobrotah in pecivu, ampak je to tudi čas, ko marsikdo v naselju na ogled postavi številne utripajoče lučke in druge božične okraske, ki jih vsako leto izobešajo v hiši ali zunaj nje.
Na Goričkem, natančneje v Vadarcih, tako vsako leto soseska, ki jo sestavlja približno 15 hiš, zasije v soju prazničnih luči in spominja na prizore, kakršnih smo vajeni v božičnih filmih. Romi v naselju se v pogovoru večkrat pošalijo, da živijo v romskem Las Vegasu. Priprave in okraševanje hiš se začnejo že prvi konec tedna v decembru. Tudi to leto ni bilo izjema.
Štefan Horvat skupaj z ženo in zetoma začne okraševati v zgodnjem sobotnem jutru. Najprej vse lučke, dekoracijo in druge božične rekvizite prinesejo iz garaže, preverijo, kaj še deluje in kaj ne, nato sledita hitro dogovarjanje in usklajevanje, kam in kako obesiti stvari iz prejšnjega leta ter kako vse to združiti z na novo kupljenimi okraski.
»Da je hiša zunaj popolnoma okrašena in je vse pripravljeno, da prižgemo luči, potrebujemo dober dan in pol. Letos imamo tako na naši hiši približno 4000 lučk,« doda Štefan.
Tudi drugi sovaščani ne izobešajo le novoletnih lučk. Prav nasprotno. Z obeh strani ceste, ki vodi skozi naselje, svetijo raznobarvne lučke, ki bliskovito utripajo ali pa zgolj potujejo po dolgih svetlečih verigah, stebrički in ograje so okrašeni z božičnimi okraski, trate pa krasijo Božički z jelenčki in sneženimi možmi. Tudi manjša kapelica v naselju je ob božiču osvetljena s toplimi barvami. To božično razpoloženje in željo po okraševanju hiš pogrešajo pri drugih.
Romi v Vadarcih, da bi bila njihova praznična idila letos res popolna, pogrešajo le eno stvar: sneg. To bi bilo, kot pravijo, samo še pika na i. A tudi brez snega je to romsko naselje vsak večer videti kot prava pravljična vas sredi neokrnjenega Goričkega.
V oddaji smo govorili tudi o vlogi glasbe pri boljši samopodobi romskih otrok. Obiskali smo namreč glasbene delavnice, ki jih je romsko društvo Amala izvedlo v vrtcu Kerinov Grm v Krškem.
Pogovarjali smo se s prostovoljci Romi, ki opravljajo prostovoljno delo v Hiši sadeži družbe, ob prihajajočih praznikih pa so nam vse najlepše zaželeli tudi nekateri naši sogovorniki.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Romsko naselje Vadarci decembra spominja na Las Vegas, Sandi Horvat
Božič velja za družinski praznik, ki ga spremljata druženje in veselje. Čeprav gre za krščanski praznik, ga praznujejo vse verske skupnosti in tudi tisti, ki ne pripadajo nobenemu verskemu prepričanju. Romi v Prekmurju so v večini rimskokatoliške vere, zato je božič zanje toliko bolj pomemben.
V hišah v romskih naseljih v tej pokrajini v prazničnem decembru ne zadiši le po okusnih dobrotah in pecivu, ampak je to tudi čas, ko marsikdo v naselju na ogled postavi številne utripajoče lučke in druge božične okraske, ki jih vsako leto izobešajo v hiši ali zunaj nje.
Na Goričkem, natančneje v Vadarcih, tako vsako leto soseska, ki jo sestavlja približno 15 hiš, zasije v soju prazničnih luči in spominja na prizore, kakršnih smo vajeni v božičnih filmih. Romi v naselju se v pogovoru večkrat pošalijo, da živijo v romskem Las Vegasu. Priprave in okraševanje hiš se začnejo že prvi konec tedna v decembru. Tudi to leto ni bilo izjema.
Štefan Horvat skupaj z ženo in zetoma začne okraševati v zgodnjem sobotnem jutru. Najprej vse lučke, dekoracijo in druge božične rekvizite prinesejo iz garaže, preverijo, kaj še deluje in kaj ne, nato sledita hitro dogovarjanje in usklajevanje, kam in kako obesiti stvari iz prejšnjega leta ter kako vse to združiti z na novo kupljenimi okraski.
»Da je hiša zunaj popolnoma okrašena in je vse pripravljeno, da prižgemo luči, potrebujemo dober dan in pol. Letos imamo tako na naši hiši približno 4000 lučk,« doda Štefan.
Tudi drugi sovaščani ne izobešajo le novoletnih lučk. Prav nasprotno. Z obeh strani ceste, ki vodi skozi naselje, svetijo raznobarvne lučke, ki bliskovito utripajo ali pa zgolj potujejo po dolgih svetlečih verigah, stebrički in ograje so okrašeni z božičnimi okraski, trate pa krasijo Božički z jelenčki in sneženimi možmi. Tudi manjša kapelica v naselju je ob božiču osvetljena s toplimi barvami. To božično razpoloženje in željo po okraševanju hiš pogrešajo pri drugih.
Romi v Vadarcih, da bi bila njihova praznična idila letos res popolna, pogrešajo le eno stvar: sneg. To bi bilo, kot pravijo, samo še pika na i. A tudi brez snega je to romsko naselje vsak večer videti kot prava pravljična vas sredi neokrnjenega Goričkega.
V oddaji smo govorili tudi o vlogi glasbe pri boljši samopodobi romskih otrok. Obiskali smo namreč glasbene delavnice, ki jih je romsko društvo Amala izvedlo v vrtcu Kerinov Grm v Krškem.
Pogovarjali smo se s prostovoljci Romi, ki opravljajo prostovoljno delo v Hiši sadeži družbe, ob prihajajočih praznikih pa so nam vse najlepše zaželeli tudi nekateri naši sogovorniki.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Ob bližajočih se lokalnih volitvah, ko bodo pripadniki romske narodnosti s posebno volilno pravico, volili svoje pripadnike v občinske svete v 20-ih občinah po Sloveniji, smo preverili postopke za vložitev kandidature. Torjenje je običaj, ki ga Romi v Prekmurju, še posebej na Goričkem zelo dobro poznajo. Gre za običaj ki se izvede, ko pri hiši dobijo novorojenčka. Posipavanje slame in perja pa naj bi novemu družinskemu članu prineslo sreče in zdravja. Bili smo na zaključni konferenci projekta »Zapolnimo čas na kreativen način – romska moda« in se pogovarjali z ustanoviteljico romsko kulturnega turističnega društva Ternipe –Mladost iz Pušče.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V nizu poletno obarvanih oddaj, ki so bolj glasbeno obarvane, bo rdeča nit oddaje tradicionalni glasbeni obračun z romsko glasbeno produkcijo. V letošnjem letu jo je zaznamovala izdaja kompilacije "Vstanite, ljudje" s podnaslovom "Romska pop glasba iz Titove Jugoslavije, 1964 - 1980. Album navduši z jagodnim izborom romskih skladb in tehtno napisanim spremnim besedilom njegovih urednikov. Z glasbo se vračamo v romsko glasbeno produkcijo od 70 let naprej.
V začetku decembra lani je bila gostja tradicionalnega rojstnodnevnega koncerta Naših poti v Studiu 14 Radia Slovenija ena najbolj odmevnih mlajših madžarskih romskih zasedb - skupina Romengo. Njen zaščitni znak je glas Monike Lakatos, ene naboljših mladih madžarskih romskih pevk. Romengo, ki se predstavlja kot novi glas romske glasbe vzhodne Evrope, igra madžarsko podeželsko romsko glasbo. Na odru, v stiku s publiko je še bližje svojim glasbenim koreninam kot na studijskih posnetkih. Je neposredna, spontana, groba, brez uglajene kozmetike sredinskega toka v etno glasbi.
V prvi izmed poletnih oddaj, ki bodo bolj glasbeno obarvane, smo prostor za izbiro glasbe namenili sogovornikom, ki jih sicer med letom gostimo v naših oddajah.
Ob 200 letnici rojstva Franca Miklošiča, ki je med drugim raziskoval tudi narečja in selitve evropskih Romov, je izšla knjižica romskih pravljic v slovenskem jeziku. Pravljice iz Bukovine je ta slovenski jezikoslovec zbral, zapisal in objavil v pristnem romskem narečju s področja Bukovine, v svoji četrti knjigi obsežne študije leta 1874. Pogovarjali smo se z 24 letno Moniko Horvat Ademi iz Vadarcev in romsko pomočnico Aido Vlašič iz Metlike, ki je v Slovenijo prišla v času vojn na Balkanu. Ker je tudi sama občutila diskriminacijo ima sočutje in razumevanje do Romov. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
V Novem mestu bodo do jesenskih lokalnih volitev brez romskega svetnika. Dosedanja svetnica, Dušica Balažek je namreč odstopila, mi smo preverili razloge za njen odstop. Pirančanka Zalika Cener, predsednica Medobčinskega romskega društva Primorske Mro dada – Moj oče, je predstavila dvojezično slovensko romsko knjigo: Ali na izgubljeni cesti življenja –I Ali pru našaudu drom, ki obuja drobce življenja v romski mešani družini. Pogovarjali smo se s 53 letno Jožo Horvat iz romskega naselja Krašči Jezero in predsednikom Zveze Romov Slovenije, Jožkom Horvatom Mucem. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Društvu Terne Roma iz Maribora je v okviru projekta "Zaposlimo čas na kreativen način - Romska Moda", pripravilo razstavo in na njej predstavilo romsko kulturno dediščino oblačenja in dekorativne izdelke, ki krasijo romske domove. Bili smo na otvoritvi Muzejske galerije romske zgodovine v Černelavcih in si ogledali nekaj zabeleženih utrinkov - legend, ki so jih Romi prenašali predvsem ustno. Ob izidu novega, že četrtega studijskega albuma, smo se pogovarjali s članom skupine Halgato band. Preverili smo kako urejena so romska naselja v občini Cankova. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Pri zaposlovanju pripadnikov ranljivih skupin, med katere sodijo tudi Romi, so delodajalci upravičeni do subvencij. Kljub temu, bodo vsaj na dolenjskem kot pravijo, raje dvakrat premislili ali bodo zaposlili Roma. Na drugi strani v Prekmurju, so Romi priložnost za zaposlitev dobili v sosednji Avstriji, kjer jih niso vprašali kdo ali kaj so, temveč kaj znajo delati. To sta le dva izsledka konference na temo zaposlovanja Romov v Novem mestu, kjer je romsko društvo Romani Veseli predstavilo nov projekt Eko-etno romska moda. Zbiranju humanitarne pomoči za pomoč poplavljencem na Hrvaškem, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, sta se pridružili tudi dve romski organizaciji. Petič letos bomo izbirali najboljšo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Tokratni predlogi po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča so: na domačem delu UŠTI, UŠTI BABA, Amala in DJELEM DJELEM, Mišo Kontrec. Na tujem delu pa boste lahko izbirali med HEY DENYSHA, Džansever in PAPURUGA, Kal. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Predstavniki nekaj romskih organizacij iz Slovenije so se udeležili delavnice, ki je bila namenjena slovenskim in italijanskim nevladnim organizacijam, ki so aktivne na področju boja proti diskriminaciji, s posebnim poudarkom na družbeni vključenosti Romov in Sintov. Ideja obrtne cone v Prekmurju, kjer bi priložnost za zaposlitev dobili tudi Romi, se počasi uresničuje. Ideja bo kmalu realizirana v občini Dobrovnik.
V organizaciji Sveta Evrope je v Strasbourgu potekalo 7. zasedanje Ad hoc odbora Sveta Evrope za vprašanja Romov. Poudarek tokratnega zasedanja je bil na razvoju politik na nacionalnih ravneh, predvsem na področju bivanjskih razmer, romskih žensk in otrok in izobraževanja. Preverili smo kakšne so značilnosti in jezikovne posebnosti govorcev romskega jezika, kot jih vidijo na oddelku za kulturo govora na Radiu Slovenija. Pogovarjali smo se z mladim uspešnim podjetnikom, Vladimirjem Rozmanom. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali rezultate projekta: Kamenci z okusom. Projekt, ki spodbuja ustvarjalnost romskih žensk, vzpostavlja medkulturni dialog in postopno socio-ekonomsko emancipacijo romskih žensk, združuje tradicijo in sodobnost. Videli smo nekaj izvirnih kosov oblačil iz jeansa s pridihom etno melosa, ki so jih romske ženske skreirale, sešile in predstavile kar same in se osvežili z domačim zeliščnim čajem. Konec tedna sta ti dve društvi na tradicionalen način pozdravili prihod pomladi »Ederlezi«. Pogovarjali smo se s članom Romskega akademskega kluba in vzgojiteljem v vrtcu na Pušči, Aljošo Rudašem. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov