Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Naših poteh pod drobnogled vzeli romsko kulturo. Če si termin kultura predstavljamo kot čebulo, ki jo lahko olupimo na več nivojev, se v tistem prvem nivoju skriva tki eksplicitna kultura, torej to kar v realnem svetu vidimo – to so elementi kot so oblačila, hrana, jezik, način bivanja in tudi glasba, poezija … Za ustvarjanje teh elementov so zelo pomembni romski kulturni izvajalci. Imer Traja Brizani, zmagovalec letnega izbora za domačo romsko skladbo Naših poti minulega leta, priznan glasbenik, univerzitetni diplomirani muzikolog, skladatelj in ambasador romske glasbe v Sloveniji, pravi da je romska glasba vpeta v slovenski glasbeni prostor. Kljub temu v tem ni nič pozitivnega za razvoj naroda, saj je romska glasba po njegovem preveč tradicionalna.
Pri romski glasbi gre za sintezo glasb nekaterih narodov, ni moderna in je dokaj tradicionalna. To tradicijo, v kateri je veliko folklornih elementov in kjer je slog tradicionalen, preigrajo tudi Gadže. V Sloveniji ni veliko sodobnih glasbenikov Romov, ki bi igrali in razvijali klasiko, jazz ali pop glasbo, torej glasbo kot jo poznajo in so jo razvili ostali narodi. Prisotnost le tradicionalne romske glasbe ne prinaša razvoja. Ta tradicija nas le še bolj stereotipizira. Tradicija se mora, tako kot se je zgodilo pri ostalih narodih, razvijati. Tudi njihova glasba je izhajala iz narodne ali ljudske glasbe, samo mi ostajamo pri tradiciji in ljudje nas po le njej tudi poznajo. Na tem mestu je pomembna izobrazba. Z njo bodo glasbeniki Romi poznali tudi klasična, sodobna in moderna dela in tako bo izobražen glasbenik Rom v enakem položaju z ostalimi glasbeniki.
Eden od pomembnejših elementov kulture je jezik, ki je hkrati eden pomembnejših gradnikov identitete naroda. Ko govorimo o romskem jeziku, govorimo o edinem evropskem predstavniku indoarijske veje indoevropskih jezikov. Romski jezik naj bi po nekaterih podatkih govorili na obširnem področju od Sinkianga na Kitajskem, Irana in evropskih držav, vse do številnih prekomorskih držav. V Sloveniji zasledimo romski jezik v skoraj vseh regijah, govorimo ga vsak v svojem dialektu. Zato pravi predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, je njegova uporaba za romski narod pomembna.
Romski jezik kot tak se je oblikoval z določenimi posebnostmi. Tako so nanj poleg sanskrta vplivali hindu jezik, prakart in drugi jeziki v Indiji. V novejšem času, ko je romski narod postal del evropskih narodov, so nanj vplivali tudi drugi jeziki. Na njegovo oblikovanje je vplival tudi tok selitev romskih skupnosti v evropskem prostoru in čas nastanitve v določenem okolju. Tipična razlika med slovenskim in romskih jezikom je, da romski jezik na strokovni ravni ni bil zapisan, ni bil razvit v določeni obliki oziroma razvoj ni zaznan. Po drugi strani je romski jezik, kar se tiče govorne oblike dokaj razvit in to je prednost pred slovenskim jezikom. Slovenski jezik bi moral imeti največje vrednote v dialektih, področnih jezikih, kjer so se te vrednote izgubile. Medtem ko se pri romskem jeziku te vrednote vse bolj oblikujejo.
Jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, je tudi predmet simboliziranja posameznih kultur. Poleg vzorcev vedenja, norm, vrednot, znanj in materialnih objektov je ena osnovnih sestavin kulture. Zato je njegova uporaba zelo pomembna je prepričana direktorica Ljudske Univerze Lendava, profesorica slovenskega jezika, Rahela Hojnik Kelenc.
To pomeni da moramo svoje otroke od začetka identificirati tudi z jezikom, da se zavedajo da pripadajo nekemu določenemu narodu. Drugo kar je, da jezik dodobra spoznajo, da se znajo v njem sporazumevati. Se pravi tudi če živimo v drugi državi ali kjer koli drugje, je pomembno da svojo narodono identiteto ohranjamo predvsem z ohranjanjem svojega maternega jezika oziroma predvsem maternega jezika naših prednikov. Romski jezik definitivno izumira. Kot ena izmed aktivistk, ki se zadnja leta službeno in tudi drugače ogromno ukvarjam z obstojem romske skupnosti, z izobraževanjem romske skupnosti ugotavljam da je vedno manj otrok, ki bi govorili romski jezik, ki bi ga ohranjali. Zato ker starši mislijo, da bodo s tem ko bodo otroci obvladali samo slovenski jezik, bolje prosperirali tako na trgu delovne sile, kot tudi da bodo boljši učenci v šoli. Žal je tako, da romski jezik v šoli ni uporabljan. Menim da bi se starši morali zavedati dejstva, da se jezik če ga mlajše generacije ne bodo uporabljale aktivno, se pravi da ga bodo otroci govorili, ne bo ohranil.
Poezija, oblačilna kultura in pomen romske kulture za pripadnike romskega naroda, so še teme kulturno obarvanih Naših poti.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Naših poteh pod drobnogled vzeli romsko kulturo. Če si termin kultura predstavljamo kot čebulo, ki jo lahko olupimo na več nivojev, se v tistem prvem nivoju skriva tki eksplicitna kultura, torej to kar v realnem svetu vidimo – to so elementi kot so oblačila, hrana, jezik, način bivanja in tudi glasba, poezija … Za ustvarjanje teh elementov so zelo pomembni romski kulturni izvajalci. Imer Traja Brizani, zmagovalec letnega izbora za domačo romsko skladbo Naših poti minulega leta, priznan glasbenik, univerzitetni diplomirani muzikolog, skladatelj in ambasador romske glasbe v Sloveniji, pravi da je romska glasba vpeta v slovenski glasbeni prostor. Kljub temu v tem ni nič pozitivnega za razvoj naroda, saj je romska glasba po njegovem preveč tradicionalna.
Pri romski glasbi gre za sintezo glasb nekaterih narodov, ni moderna in je dokaj tradicionalna. To tradicijo, v kateri je veliko folklornih elementov in kjer je slog tradicionalen, preigrajo tudi Gadže. V Sloveniji ni veliko sodobnih glasbenikov Romov, ki bi igrali in razvijali klasiko, jazz ali pop glasbo, torej glasbo kot jo poznajo in so jo razvili ostali narodi. Prisotnost le tradicionalne romske glasbe ne prinaša razvoja. Ta tradicija nas le še bolj stereotipizira. Tradicija se mora, tako kot se je zgodilo pri ostalih narodih, razvijati. Tudi njihova glasba je izhajala iz narodne ali ljudske glasbe, samo mi ostajamo pri tradiciji in ljudje nas po le njej tudi poznajo. Na tem mestu je pomembna izobrazba. Z njo bodo glasbeniki Romi poznali tudi klasična, sodobna in moderna dela in tako bo izobražen glasbenik Rom v enakem položaju z ostalimi glasbeniki.
Eden od pomembnejših elementov kulture je jezik, ki je hkrati eden pomembnejših gradnikov identitete naroda. Ko govorimo o romskem jeziku, govorimo o edinem evropskem predstavniku indoarijske veje indoevropskih jezikov. Romski jezik naj bi po nekaterih podatkih govorili na obširnem področju od Sinkianga na Kitajskem, Irana in evropskih držav, vse do številnih prekomorskih držav. V Sloveniji zasledimo romski jezik v skoraj vseh regijah, govorimo ga vsak v svojem dialektu. Zato pravi predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, je njegova uporaba za romski narod pomembna.
Romski jezik kot tak se je oblikoval z določenimi posebnostmi. Tako so nanj poleg sanskrta vplivali hindu jezik, prakart in drugi jeziki v Indiji. V novejšem času, ko je romski narod postal del evropskih narodov, so nanj vplivali tudi drugi jeziki. Na njegovo oblikovanje je vplival tudi tok selitev romskih skupnosti v evropskem prostoru in čas nastanitve v določenem okolju. Tipična razlika med slovenskim in romskih jezikom je, da romski jezik na strokovni ravni ni bil zapisan, ni bil razvit v določeni obliki oziroma razvoj ni zaznan. Po drugi strani je romski jezik, kar se tiče govorne oblike dokaj razvit in to je prednost pred slovenskim jezikom. Slovenski jezik bi moral imeti največje vrednote v dialektih, področnih jezikih, kjer so se te vrednote izgubile. Medtem ko se pri romskem jeziku te vrednote vse bolj oblikujejo.
Jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, je tudi predmet simboliziranja posameznih kultur. Poleg vzorcev vedenja, norm, vrednot, znanj in materialnih objektov je ena osnovnih sestavin kulture. Zato je njegova uporaba zelo pomembna je prepričana direktorica Ljudske Univerze Lendava, profesorica slovenskega jezika, Rahela Hojnik Kelenc.
To pomeni da moramo svoje otroke od začetka identificirati tudi z jezikom, da se zavedajo da pripadajo nekemu določenemu narodu. Drugo kar je, da jezik dodobra spoznajo, da se znajo v njem sporazumevati. Se pravi tudi če živimo v drugi državi ali kjer koli drugje, je pomembno da svojo narodono identiteto ohranjamo predvsem z ohranjanjem svojega maternega jezika oziroma predvsem maternega jezika naših prednikov. Romski jezik definitivno izumira. Kot ena izmed aktivistk, ki se zadnja leta službeno in tudi drugače ogromno ukvarjam z obstojem romske skupnosti, z izobraževanjem romske skupnosti ugotavljam da je vedno manj otrok, ki bi govorili romski jezik, ki bi ga ohranjali. Zato ker starši mislijo, da bodo s tem ko bodo otroci obvladali samo slovenski jezik, bolje prosperirali tako na trgu delovne sile, kot tudi da bodo boljši učenci v šoli. Žal je tako, da romski jezik v šoli ni uporabljan. Menim da bi se starši morali zavedati dejstva, da se jezik če ga mlajše generacije ne bodo uporabljale aktivno, se pravi da ga bodo otroci govorili, ne bo ohranil.
Poezija, oblačilna kultura in pomen romske kulture za pripadnike romskega naroda, so še teme kulturno obarvanih Naših poti.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še – sicer protiustavno – preštevanje Romov v državi. Rimska mestna uprava se je v zadnjih dneh lotila rušenja prvega od sedmih zakonitih naselij Romov v mestu. Medkulturni dialog med otroki in mladimi različnih narodnosti, je bilo vodilo prvega poletnega tabora v Dolgi vasi v Lendavi. Preverili bomo kako nastaja in zakaj je pomemben manjšinski časopis Travellerjev na Irskem in predstavili novo romsko društvo v Ljubljani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Nedavne parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem še vedno odmevajo v slovenski narodni skupnosti. Listi Moja Južna Koroška se ni uspelo prebiti v deželni zbor. O razlogih za neuspeh se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki pa so se srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov