Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

08.02.2016


Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Naših poteh pod drobnogled vzeli romsko kulturo. Če si termin kultura predstavljamo kot čebulo, ki jo lahko olupimo na več nivojev, se v tistem prvem nivoju skriva tki eksplicitna kultura, torej to kar v realnem svetu vidimo – to so elementi kot so oblačila, hrana, jezik, način bivanja in tudi glasba, poezija … Za ustvarjanje teh elementov so zelo pomembni romski kulturni izvajalci. Imer Traja Brizani, zmagovalec letnega izbora za domačo romsko skladbo Naših poti minulega leta, priznan glasbenik, univerzitetni diplomirani muzikolog, skladatelj in ambasador romske glasbe v Sloveniji, pravi da je romska glasba vpeta v slovenski glasbeni prostor. Kljub temu v tem ni nič pozitivnega za razvoj naroda, saj je romska glasba po njegovem preveč tradicionalna.

Pri romski glasbi gre za sintezo glasb nekaterih narodov, ni moderna in je dokaj tradicionalna. To tradicijo, v kateri je veliko folklornih elementov in kjer je slog tradicionalen, preigrajo tudi Gadže. V Sloveniji ni veliko sodobnih glasbenikov Romov, ki bi igrali in razvijali klasiko, jazz ali pop glasbo, torej glasbo kot jo poznajo in so jo razvili ostali narodi. Prisotnost le tradicionalne romske glasbe ne prinaša razvoja. Ta tradicija nas le še bolj stereotipizira. Tradicija se mora, tako kot se je zgodilo pri ostalih narodih, razvijati. Tudi njihova glasba je izhajala iz narodne ali ljudske glasbe, samo mi ostajamo pri tradiciji in ljudje nas po le njej tudi poznajo. Na tem mestu je pomembna izobrazba. Z njo bodo glasbeniki Romi poznali tudi klasična, sodobna in moderna dela in tako bo izobražen glasbenik Rom  v enakem položaju  z ostalimi glasbeniki

Eden od pomembnejših elementov kulture je jezik, ki je hkrati eden  pomembnejših gradnikov identitete naroda.  Ko govorimo o romskem jeziku, govorimo o edinem evropskem predstavniku indoarijske veje indoevropskih jezikov. Romski jezik naj bi po nekaterih podatkih govorili na obširnem področju od Sinkianga na Kitajskem, Irana in evropskih držav, vse do številnih prekomorskih držav. V Sloveniji zasledimo romski jezik v skoraj vseh regijah, govorimo ga vsak v svojem dialektu. Zato pravi predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, je njegova uporaba za romski narod pomembna.

Romski jezik kot tak se je oblikoval z določenimi posebnostmi. Tako so nanj poleg sanskrta vplivali hindu jezik, prakart in drugi jeziki v Indiji. V novejšem času, ko je romski narod postal del evropskih narodov, so nanj vplivali tudi drugi jeziki. Na njegovo oblikovanje je vplival tudi tok selitev romskih skupnosti v evropskem prostoru in čas nastanitve v določenem okolju. Tipična razlika med slovenskim in romskih jezikom je, da romski jezik na strokovni ravni ni bil zapisan, ni bil razvit v določeni obliki oziroma razvoj ni zaznan. Po drugi strani je romski jezik, kar se tiče govorne oblike dokaj razvit in to je prednost pred slovenskim jezikom. Slovenski jezik bi moral imeti največje vrednote v dialektih, področnih jezikih, kjer so se te vrednote izgubile. Medtem ko se pri romskem jeziku te vrednote vse bolj oblikujejo.

Jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, je tudi predmet simboliziranja posameznih kultur. Poleg vzorcev vedenja, norm, vrednot, znanj in materialnih objektov je ena osnovnih sestavin kulture. Zato je njegova uporaba zelo pomembna je prepričana direktorica Ljudske Univerze Lendava, profesorica slovenskega jezika, Rahela Hojnik Kelenc.

To pomeni da moramo svoje otroke od začetka identificirati tudi z jezikom, da se zavedajo da pripadajo nekemu določenemu narodu. Drugo kar je, da jezik dodobra spoznajo, da se znajo v njem sporazumevati. Se pravi tudi če živimo v drugi državi ali kjer koli drugje, je pomembno da svojo narodono identiteto ohranjamo predvsem z ohranjanjem svojega maternega jezika oziroma predvsem maternega jezika naših prednikov. Romski jezik definitivno izumira. Kot ena izmed aktivistk, ki se zadnja leta službeno in tudi drugače ogromno ukvarjam z obstojem romske skupnosti, z izobraževanjem romske skupnosti  ugotavljam da je vedno manj otrok, ki bi govorili romski jezik, ki bi ga ohranjali. Zato ker starši mislijo, da bodo s tem ko bodo otroci obvladali samo slovenski  jezik, bolje prosperirali tako na trgu delovne sile, kot tudi da bodo boljši učenci v šoli. Žal je tako, da romski jezik v šoli ni uporabljan. Menim da bi se starši morali zavedati dejstva, da se jezik če ga mlajše generacije ne bodo uporabljale aktivno, se pravi da ga bodo otroci govorili, ne bo ohranil.

Poezija, oblačilna kultura in pomen romske kulture za pripadnike romskega naroda, so še teme kulturno obarvanih Naših poti. 


Naše poti

869 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

08.02.2016


Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Naših poteh pod drobnogled vzeli romsko kulturo. Če si termin kultura predstavljamo kot čebulo, ki jo lahko olupimo na več nivojev, se v tistem prvem nivoju skriva tki eksplicitna kultura, torej to kar v realnem svetu vidimo – to so elementi kot so oblačila, hrana, jezik, način bivanja in tudi glasba, poezija … Za ustvarjanje teh elementov so zelo pomembni romski kulturni izvajalci. Imer Traja Brizani, zmagovalec letnega izbora za domačo romsko skladbo Naših poti minulega leta, priznan glasbenik, univerzitetni diplomirani muzikolog, skladatelj in ambasador romske glasbe v Sloveniji, pravi da je romska glasba vpeta v slovenski glasbeni prostor. Kljub temu v tem ni nič pozitivnega za razvoj naroda, saj je romska glasba po njegovem preveč tradicionalna.

Pri romski glasbi gre za sintezo glasb nekaterih narodov, ni moderna in je dokaj tradicionalna. To tradicijo, v kateri je veliko folklornih elementov in kjer je slog tradicionalen, preigrajo tudi Gadže. V Sloveniji ni veliko sodobnih glasbenikov Romov, ki bi igrali in razvijali klasiko, jazz ali pop glasbo, torej glasbo kot jo poznajo in so jo razvili ostali narodi. Prisotnost le tradicionalne romske glasbe ne prinaša razvoja. Ta tradicija nas le še bolj stereotipizira. Tradicija se mora, tako kot se je zgodilo pri ostalih narodih, razvijati. Tudi njihova glasba je izhajala iz narodne ali ljudske glasbe, samo mi ostajamo pri tradiciji in ljudje nas po le njej tudi poznajo. Na tem mestu je pomembna izobrazba. Z njo bodo glasbeniki Romi poznali tudi klasična, sodobna in moderna dela in tako bo izobražen glasbenik Rom  v enakem položaju  z ostalimi glasbeniki

Eden od pomembnejših elementov kulture je jezik, ki je hkrati eden  pomembnejših gradnikov identitete naroda.  Ko govorimo o romskem jeziku, govorimo o edinem evropskem predstavniku indoarijske veje indoevropskih jezikov. Romski jezik naj bi po nekaterih podatkih govorili na obširnem področju od Sinkianga na Kitajskem, Irana in evropskih držav, vse do številnih prekomorskih držav. V Sloveniji zasledimo romski jezik v skoraj vseh regijah, govorimo ga vsak v svojem dialektu. Zato pravi predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, je njegova uporaba za romski narod pomembna.

Romski jezik kot tak se je oblikoval z določenimi posebnostmi. Tako so nanj poleg sanskrta vplivali hindu jezik, prakart in drugi jeziki v Indiji. V novejšem času, ko je romski narod postal del evropskih narodov, so nanj vplivali tudi drugi jeziki. Na njegovo oblikovanje je vplival tudi tok selitev romskih skupnosti v evropskem prostoru in čas nastanitve v določenem okolju. Tipična razlika med slovenskim in romskih jezikom je, da romski jezik na strokovni ravni ni bil zapisan, ni bil razvit v določeni obliki oziroma razvoj ni zaznan. Po drugi strani je romski jezik, kar se tiče govorne oblike dokaj razvit in to je prednost pred slovenskim jezikom. Slovenski jezik bi moral imeti največje vrednote v dialektih, področnih jezikih, kjer so se te vrednote izgubile. Medtem ko se pri romskem jeziku te vrednote vse bolj oblikujejo.

Jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, je tudi predmet simboliziranja posameznih kultur. Poleg vzorcev vedenja, norm, vrednot, znanj in materialnih objektov je ena osnovnih sestavin kulture. Zato je njegova uporaba zelo pomembna je prepričana direktorica Ljudske Univerze Lendava, profesorica slovenskega jezika, Rahela Hojnik Kelenc.

To pomeni da moramo svoje otroke od začetka identificirati tudi z jezikom, da se zavedajo da pripadajo nekemu določenemu narodu. Drugo kar je, da jezik dodobra spoznajo, da se znajo v njem sporazumevati. Se pravi tudi če živimo v drugi državi ali kjer koli drugje, je pomembno da svojo narodono identiteto ohranjamo predvsem z ohranjanjem svojega maternega jezika oziroma predvsem maternega jezika naših prednikov. Romski jezik definitivno izumira. Kot ena izmed aktivistk, ki se zadnja leta službeno in tudi drugače ogromno ukvarjam z obstojem romske skupnosti, z izobraževanjem romske skupnosti  ugotavljam da je vedno manj otrok, ki bi govorili romski jezik, ki bi ga ohranjali. Zato ker starši mislijo, da bodo s tem ko bodo otroci obvladali samo slovenski  jezik, bolje prosperirali tako na trgu delovne sile, kot tudi da bodo boljši učenci v šoli. Žal je tako, da romski jezik v šoli ni uporabljan. Menim da bi se starši morali zavedati dejstva, da se jezik če ga mlajše generacije ne bodo uporabljale aktivno, se pravi da ga bodo otroci govorili, ne bo ohranil.

Poezija, oblačilna kultura in pomen romske kulture za pripadnike romskega naroda, so še teme kulturno obarvanih Naših poti. 


04.09.2023

Varuhovi kotički sedaj tudi na Dolenjskem

Varuh človekovih pravic se je ob odprtju Varuhovih kotičkov na Dolenjskem, seznanil z izzivi romske skupnosti v tem delu Slovenije. Novomeški župan mu je predstavil paket zakonov za urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, kar vključuje tudi Rome. Čas bo še za izbor najboljših skladb poletnih mesecev julija in avgusta. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Svet se segreva zasedbe Balkan Boys in priredba skladbe 1000 let v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerili Jan Bending in Rytmus s skladbo Romalandia in Israel Fernández s skladbo Despierta.


28.08.2023

Kakšna usoda čaka večnamenske romske centre po 1. septembru?

Čez nekaj dni se konča projekt večnamenskih romskih centrov. Preverjamo, kaj se bo z učno pomočjo v sedmih romskih naseljih zgodilo po 1. septembru in kako, če se bo delo v naseljih sploh nadaljevalo. Prinašamo utrinke Bogračfesta v Lendavi, v kateri so se za lovoriko najboljšega bograča potegovala tudi romska društva. V anketi so nam dijaki zaupali, kako se pripravljajo na novo šolsko leto, v rubriki romskega jezika pa tokrat o dnevu nepismenosti.


21.08.2023

Poletni dan na Pušči

Odpravljamo se v edino romsko krajevno skupnost pri nas, na Puščo, kjer se je odvil edinstven dogodek, ki je združil šport, izobraževanje, kreativnost in dobro druženje v idiličnem okolju naselja. Tam bo vrata odprla tudi Vas sožitja. Ustavili se bomo še romskem Art Camp-u, prinašamo pa še spodbudno zgodbo dijaka Tima Tudije iz Križevske vasi pri Črnomlju.


14.08.2023

"Eksimir je žarek upanja za celo naselje Brezje-Žabjak".

Kljub temu, da so se šolske počitnice že prevesile v zadnjo četrtino, so poletni tabori še vedno v polnem zamahu. Tokrat prinašamo utrinke in vtise otrok s tabora v Murski Soboti, kjer so med drugim spoznaval različne poklice. Pogovarjali smo se še s predsednico društva Amaro Drom, Sanjo Bogičević, ki tudi kot romska pomočnica opozarja na porast diskriminacije. Prinašamo še spodbudno zgodbo dijaka iz naselja Brezje-Žabjak, ki kot prioriteto v svojem življenju postavlja izobrazbo.


07.08.2023

Romi Puščo sami obvarovali pred poplavo

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


31.07.2023

Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994

Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994. Poletni koncert Naših poti. Koncert pokojnega romskega virtuoza s skupino na festivalu Heimatklänge v Berlinu. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/07/26/ferus-mustafov-berlin-30-julij-1994/


24.07.2023

Medvrstniško nasilje je sodoben izziv

V zadnjem času se srečujemo s porastom medvrstniškega nasilja, zato je dobro, da ga znamo prepoznati in še pomembneje v teh primerih pravilno ukrepati. Enako je tudi z drugimi vrstami nasilja. V tokratni oddaji smo pred mikrofon povabili strokovnjake, ki delujejo na področju zaznave in reševanja več vrst nasilja.


17.07.2023

Damir Mazrek

Reden gost Naših poti, vsaj z glasbo, je mariborski tolkalec Damir Mazrek. Svojih romskih korenin ne skriva, ampak jih raziskuje in vključuje v svoje glasbeno ustvarjanje. Človek z več talenti in večinstrumentalist se je že v najstniških letih zapisal tolkalom.. V oddaji bomo pobliže spoznali glasbenega ustvarjalca, ki je svoje znanje krepil in nadgrajeval v številnih državah po svetu.


10.07.2023

Čas poletnih taborov je tu

Čas šolskih počitnic prinaša aktivnosti za prostočasno preživljanje časa. To je tudi čas poletnih taborov in mi smo se v minulem tednu mudili na taboru v romskem naselju Dolga vas. Romsko naselje Kamenci je obiskal pedagog Andrej Bremec, ki je bil nad vaščani navdušen. Pogovarjali smo se še z Andrejo Zalokar, ki že vrsto dela z romskimi otroki v različnih naseljih.


03.07.2023

Kako lahko ohranimo romsko kulturo?

Felinološko društvo Maribor je za otroke izdalo brezplačno poučno pobarvanko o pomenu primerne skrbi za mačje prijatelje, ki je bila prevedena tudi v romski jezik. Pobarvanko so predstavili otrokom v vrtcu na Pušči. Ne samo romski jezik, ampak celotna romska kultura se je znašla na razpotju, za njeno ohranitev pa bodo potrebni novi pristopi. Kako ohraniti romsko kulturo v sodobnem svetu so med drugim razpravljali na konferenci v Murski Soboti. Čas bo še za izbor najboljših skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Laganini v izvedbi Vlada Kreslina in Momento cigano ter skladba Namesto koga roža cveti, ki jo je skupaj s Pomurskim tamburaškim orkestrom izvedel Mišo Kontrec. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerila orkester Marka Markovič s skladbo Masjtorija in Israel Fernández z Diegom Del Moraom s skladbo Al tercer Mundo.


26.06.2023

Janez Doltar, v. d. direktorja urada RS za narodnosti

V studiu se nam bo pridružil v. d. direktorja vladnega urada za narodnosti Janez Doltar. Med drugim bomo govorili o peticiji zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev svežnja sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj v enajstih občinah na jugovzhodu države. S kakšnimi pristopi bi lahko vlada stopila na pot reševanja romskih vprašanj? Kateri so največji izzivi Romov v Sloveniji in kakšne načrte ima vlada za reševanje teh izzivov? Na vrsti bo tudi junijska rubrika romskega jezika, ki bo tokrat v ospredje postavila podedovano in izposojeno besedišče v romskem jeziku.


19.06.2023

15 let Romskega akademskega kluba

Nocoj se odpravljamo na Brdo pri Kranju, kjer so v sklopu nacionalne konference obeležili kar tri pomembne dogodke. Vladni urad za narodnosti je predstavil končne rezultate nacionalne platforme za Rome SiFoRoma 5, končal se je tudi nacionalni projekt Romobilizacije in pobude RomaSam, 15. let delovanja pa je obeležil Romski akademski klub.


12.06.2023

Mediji za manjšinske skupnosti v Sloveniji so izrednega pomena

Inštitut za narodnostna vprašanja je prejšnji teden pripravil okroglo mizo o pomenu medijev za manjšinske skupnosti v Sloveniji. V okviru Radiotelevizije Slovenija poleg romskih oddaj ustvarjajo še mediji za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter skupnosti iz nekdanje Jugoslavije. Kakšno vlogo imajo ti mediji pri širši prepoznavnosti manjšinskih skupnosti pri nas in povezovanju z večinskim prebivalstvom ter kako ti mediji nagovarjajo mlajše generacije v manjšinskih skupnostih? Odpravili se bomo še na bralne urice v vrtec Romano na Pušči.


05.06.2023

Možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj za Rome

Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.


29.05.2023

V Indiji odprli center za raziskovanje romske kulture

Pogovarjali smo se z veleposlanico Indije v Sloveniji, njeno ekscelenco, Namrato S. Kumar. Med drugim nam je zaupala, da so v Indiji odprli center, ki raziskuje romsko kulturo. Preverili smo tudi, kako poteka vključevanje učencev Romov na eni od osnovnih šol v Kočevju. Rubrika romskega jezika tokrat zaznamuje dan prijaznih besed.


22.05.2023

Ugled Romov v družbi čedalje slabši

Pot nas najprej vodi v občino Tišino, ki je v zadnjih letih poskrbela za boljše sobivanje Romov in večinskega prebivalstva in je edina občina v Sloveniji, ki ima v občinskem svetu kar tri Rome. Zavili bomo še v Mestni log, kjer smo preverili kako tam živi romska skupnost. O pomenu zdravja so govorili na posvetu v Mariboru, kjer zdravstvene storitve ponujajo tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Predsednica državnega zbora pa je prejšnji teden gostila delegacijo romskih svetnikov, ki so opozorili na čedalje slabši ugled Romov v družbi.


15.05.2023

"Rominje v Ukrajini smo še vedno deprivilegirane"

Anzhelika Bielova iz Ukrajine je pri 27 letih odločna zagovornica pravic romskih in žensk na splošno; to jo je pred nekaj leti zaradi fizičnega napada skoraj stalo življenje. Pred leti je odprla tudi organizacijo, ki je danes zelo uspešna: Voice of Romni – Glas Rominj. Pogovor z Anzheliko Bielovo v tokratnih Naših poteh.


08.05.2023

Romi v Beltincih bodo dobili nove domove

Občina Belitinci bo zaradi neprimernih bivanjskih razmer v tamkajšnjem romskem naselju zagotovila ustreznejši prostor in preselila Rome iz naselja. 11 občin v jugovzhodni Sloveniji bo začelo zbirati podpise za vložitev paketa sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj. Obiskali smo še naselja v občini Grosuplje, kjer zaradi nelegaliziranih naselij v večini še vedno nimajo urejenega vodovoda, elektrike in kanalizacije.


01.05.2023

Teden Romov 2023 v Bruslju

Nocoj prinašamo informacijo o pilotnem projektu Hedrom, ki nudi dodatna strokovna izobraževanja učiteljem, ki dnevno delajo tudi z romskimi dijaki. Gre za mednarodno sodelovanje dveh izobraževalnih ustanov iz Hrvaške in Slovenije. V Bruslju pa je potekal tradicionalni Teden Romov, ki ga je skupaj z romskimi organizacijami v evropskem parlamentu s številnimi dogodki, predavanji in konferencami organizirala Evropska komisija Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sekund ili dva zasedbe Balkan Boys in Sagapo, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Babi x Mizo s skladbo Táncolj már in Sabor de Gràcia s skladbo Bella Ciao.


24.04.2023

Marek Chomanič

Prisluhnili bomo pogovoru z Marekom Chomnićem. Marek, ki je sicer po izobrazbi pravnik, dela kot direktor vladne sekcije za regijsko koordinacijo s poudarkom na delu z Romi na Slovaškem in predstavlja enega tistih primerov, ko izobražen Rom lahko zasede tudi visoko politično mesto. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika, ki je posvečena svetovnemu dnevu knjige in avtorskih pravic.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov