Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razpisa za sofinanciranje programov romskih društev in organizacij letos ponovno v rokah Sveta romske skupnosti
V društvu Anglunipe in Zvezi Umbrella iz Ljubljane so z dodeljenimi sredstvi nezadovoljni in pravijo, da so društva, ki so del Zveze Romov Slovenije, na razpisih bolj uspešna. Zato so se odločili izkoristiti možnost vpogleda v vloge prijavljenih društev in Zvez.
“Že leta nam dajejo po 500 eur in naše programe ocenijo s 50 točkami, brez dodatnih pojasnil in razlage kje so bile napake. Po vložitvi zahteve za vpogled, so nas dva meseca ignorirali in se izgovarjali na dostop do javnih informacij, na Urad za narodnosti, službo za revizijo vlade. Ko smo videli druge razpise je bilo videno, da bo Jožek Horvat sebi namenil več denarja, ker je tam, vsi njegovi člani komisije so dobri znanci.”
Haris Tahirović, Zveza romskih skupnosti Umbrella in RIC Anglunipe
Društva, ki so del Zveze Romov Slovenije so na razpisih bolj uspešna in to je po mnenju društva Anglunipe in zveze Umbrella, ki ju vodi Tahirovič in na kar opozarjajo že vrsto let, diskriminatorno in sporno. Svet romske skupnosti, ki obravnava pritožbe vodi Jožek Horvat Muc, sicer predsednik Zveze Romov Slovenije, ki ravno tako kandidira tako na razpisih za sofinanciranje društev, kot tudi razpisih za sofinanciranje zvez.
“Kakšne nepravilnosti je g. Haris ugotovil, ne vem, ker je to globalno rečeno. Koliko sem seznanjen s strani komisije ima vloga, ki jo je poslala njegova zveza, neko perspektivo. Določene stvari bi lahko bile boljše, vendar je njegova vloga vsebovala, tako kot on pravi, nekatere pomanjkljivosti, predvsem v tem da projekti niso bili natančno opredeljeni. Komisija je odločala nepristransko, tako za vloge društev kot zvez. Ni imela pooblastil, da bi odločala o pritožbah. O pritožbah je odločal Svet romske skupnosti.”
Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti.
Razstava Mavrični Vejar na ogled v knjižnici Pavle Golie v Trebnjem
Mavrični Vejar 3 je razstava izdelkov, ki so jih v času delavnic v dnevnem centru Kher šu beši, ustvarjali osnovnošolci naselja Vejar. Gre za tradicionalno ustvarjanje, vsako leto izberejo novo temo in tako aktivno in ustvarjalno preživijo poletne počitnice. To poletje so izdelovali izdelke na temo zgodovina.
“Imeli smo teden zgodovine, kjer so otroci risali in barvali. Največ ustvarjalnosti so pokazali pri izdelovanju oklepov in orožja iz navadnega kartona.”
Silva Potokar, strokovna delavka v Večnamenskem romskem centru Vejar
Življenje Travellerjev na Irskem
Na Irskem živi okoli 40.000 Travellerjev ocenjujeje Patrick Reilly, svetovalec krovne organizacije Travellerjev Pavee Point iz Dublina. Tako kot romska, je tudi kultura Travellerjev zelo bogata. Eden starih običajev še iz časa potovanj je podarjanje gumbov. Ko se je družina odselila je vsaki družini podarila en gumb, ki ga je ta zašila na predpasnik. Na koncu so imele družine predpasnik, poln gumbov, različnih barv in oblik.
“Travellerji smo edinstveni, saj imamo svoj jezik, svojo kulturo in svoje vrednote in prepričanja. V preteklosti smo potovali po Irski, se selili iz kraja v kraj, predvsem smo obiskovali sejme in tržnice, delali pri kmetih in podobno. Vendar je z zakonom, ki je stopil v veljavo leta 2002, to naše potovanje postalo kaznivo dejanje. “
Patrick Reilly, Pavee Point, Dublin
Aleš Müller – razpet med družino in nogometom
Nogometni klub Pušča letos obeležuje 60 letnico delovanja. Vodenje kluba je februarja letos prevzel Aleš Müller, nekdanji nogometaš in uspešen malo nogometni sodnik. Nogomet je začel trenirati pri Nogometnem klubu Mura, zaradi poškodbe se je od aktivnega igranja poslovil in postal nogometni sodnik. Nogomet je del njegovega otroštva in tudi današnjega življenja. Izkušnje, ki jih je pridobil v času aktivnega igranja, želi prenesti na najmlajše, zato je postal najprej trener in zdaj še predsednik nogometnega kluba Pušča.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Razpisa za sofinanciranje programov romskih društev in organizacij letos ponovno v rokah Sveta romske skupnosti
V društvu Anglunipe in Zvezi Umbrella iz Ljubljane so z dodeljenimi sredstvi nezadovoljni in pravijo, da so društva, ki so del Zveze Romov Slovenije, na razpisih bolj uspešna. Zato so se odločili izkoristiti možnost vpogleda v vloge prijavljenih društev in Zvez.
“Že leta nam dajejo po 500 eur in naše programe ocenijo s 50 točkami, brez dodatnih pojasnil in razlage kje so bile napake. Po vložitvi zahteve za vpogled, so nas dva meseca ignorirali in se izgovarjali na dostop do javnih informacij, na Urad za narodnosti, službo za revizijo vlade. Ko smo videli druge razpise je bilo videno, da bo Jožek Horvat sebi namenil več denarja, ker je tam, vsi njegovi člani komisije so dobri znanci.”
Haris Tahirović, Zveza romskih skupnosti Umbrella in RIC Anglunipe
Društva, ki so del Zveze Romov Slovenije so na razpisih bolj uspešna in to je po mnenju društva Anglunipe in zveze Umbrella, ki ju vodi Tahirovič in na kar opozarjajo že vrsto let, diskriminatorno in sporno. Svet romske skupnosti, ki obravnava pritožbe vodi Jožek Horvat Muc, sicer predsednik Zveze Romov Slovenije, ki ravno tako kandidira tako na razpisih za sofinanciranje društev, kot tudi razpisih za sofinanciranje zvez.
“Kakšne nepravilnosti je g. Haris ugotovil, ne vem, ker je to globalno rečeno. Koliko sem seznanjen s strani komisije ima vloga, ki jo je poslala njegova zveza, neko perspektivo. Določene stvari bi lahko bile boljše, vendar je njegova vloga vsebovala, tako kot on pravi, nekatere pomanjkljivosti, predvsem v tem da projekti niso bili natančno opredeljeni. Komisija je odločala nepristransko, tako za vloge društev kot zvez. Ni imela pooblastil, da bi odločala o pritožbah. O pritožbah je odločal Svet romske skupnosti.”
Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti.
Razstava Mavrični Vejar na ogled v knjižnici Pavle Golie v Trebnjem
Mavrični Vejar 3 je razstava izdelkov, ki so jih v času delavnic v dnevnem centru Kher šu beši, ustvarjali osnovnošolci naselja Vejar. Gre za tradicionalno ustvarjanje, vsako leto izberejo novo temo in tako aktivno in ustvarjalno preživijo poletne počitnice. To poletje so izdelovali izdelke na temo zgodovina.
“Imeli smo teden zgodovine, kjer so otroci risali in barvali. Največ ustvarjalnosti so pokazali pri izdelovanju oklepov in orožja iz navadnega kartona.”
Silva Potokar, strokovna delavka v Večnamenskem romskem centru Vejar
Življenje Travellerjev na Irskem
Na Irskem živi okoli 40.000 Travellerjev ocenjujeje Patrick Reilly, svetovalec krovne organizacije Travellerjev Pavee Point iz Dublina. Tako kot romska, je tudi kultura Travellerjev zelo bogata. Eden starih običajev še iz časa potovanj je podarjanje gumbov. Ko se je družina odselila je vsaki družini podarila en gumb, ki ga je ta zašila na predpasnik. Na koncu so imele družine predpasnik, poln gumbov, različnih barv in oblik.
“Travellerji smo edinstveni, saj imamo svoj jezik, svojo kulturo in svoje vrednote in prepričanja. V preteklosti smo potovali po Irski, se selili iz kraja v kraj, predvsem smo obiskovali sejme in tržnice, delali pri kmetih in podobno. Vendar je z zakonom, ki je stopil v veljavo leta 2002, to naše potovanje postalo kaznivo dejanje. “
Patrick Reilly, Pavee Point, Dublin
Aleš Müller – razpet med družino in nogometom
Nogometni klub Pušča letos obeležuje 60 letnico delovanja. Vodenje kluba je februarja letos prevzel Aleš Müller, nekdanji nogometaš in uspešen malo nogometni sodnik. Nogomet je začel trenirati pri Nogometnem klubu Mura, zaradi poškodbe se je od aktivnega igranja poslovil in postal nogometni sodnik. Nogomet je del njegovega otroštva in tudi današnjega življenja. Izkušnje, ki jih je pridobil v času aktivnega igranja, želi prenesti na najmlajše, zato je postal najprej trener in zdaj še predsednik nogometnega kluba Pušča.
V zadnji januarski oddaji se odpravljamo na dvodnevni nogometni turnir, na katerem so zbirali sredstva za družino Baranja iz Zenkovcev. V Murski Soboti se bo marca začel tečaj hindujskega jezika, ki ga bo izvajalo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Tečaj bo prvotno, zaradi podobnosti jezikov, namenjen pripadnikom romske skupnosti. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pojasnjuje pomen besede »porajmos«.
V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.
V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.
Naše poti – Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013. V tokratnih Naših poteh se bomo odpravili za dobrih deset let v preteklost, na veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala romskega avtorja in glasbenika Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija in gosti, ki se je odvil aprila 2013 ob Svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega, v prvi vrsti tistih, v katerih se je Brizani z aranžerji lotil korenitejše jazzovske in artrockovske fuzije..
Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.
O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.
Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.
V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.
Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.
Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.
Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.
Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.
Pojav zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti bo na naslavljalo nadaljevanje projekta vladnega urada za narodnosti Siforoma 6. Udeležili smo namreč prvega delovnega sestanka delovne skupine. Odbor DZ za delo je 4. oktobra med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Odpravili smo se v občino Škôcjan, prinašamo pa še sporočilo evropske poslanke, Rominje z Madžarske, Livie Jaroka.
V Ljubljano se je po dolgih letih, skoraj desetletjih vrnila ena najbolj priljubljenih romskih zasedb novega tisočletja, romunski romski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Za vas smo ujeli utrip koncerta v Kinu Šiška. Udeležili smo se še romske otroške mini olimpijade, ki jo je v Murski Soboti pripravila Romska športna zveza Slovenije. Čas bo tudi za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta skladbi Istriano Duro Tea Collorija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija in skladba Magija, ki jo prispeva zasedba Gugutke. V tujem delu pa za glasove tekmujeta Georgi Bureto in Stefcho s skladbo Stupkata na bureto in Chico & The Gypsies s skladbo Lucia.
Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.
Dodatna finančna sredstva za občine, ki jih je 20 občinam, v katerih živi romska skupnost, namenil vladni urad za narodnosti, bodo namenjena in porabljena različno. Tokrat preverjamo, kako bodo 270 tisoč evrov sredstev za Rome porabili v občini Puconci. Romsko društvo Romano veseli pa se je lotilo zanimivega mednarodnega projekta – kako ustvariti in ohraniti romsko glasbo.
Neveljaven email naslov