Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklon že slabih deset let pokojnemu makedonskemu romskemu trobentaču Koči Aguševu.
Poklon že slabih deset let pokojnemu Koči Aguševu
Pred nekaj manj kot desetimi leti se je s tega sveta poslovil najboljši makedonski romski trobentač zadnjih desetletij in eden velikih balkanskih virtuozov na trobenti, King Kočo Agušev. Kruto dejstvo je, da si priljubljeni balkanski romski pihalci in trobilci na maratonskih nastopih in ob bajnih zaslužkih po romskih veselicah postopoma rušijo zdravje. Koča Aguševa je priljubljenost stala življenje v komaj štiriinštiridesetem letu starosti.
Kočo se je lahko kot eden redkih takratnih romskih trobentačev na Balkanu pohvalil s formalno glasbeno izobrazbo in je ob koncu srednje glasbene šole na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja kot poustvarjalec klasične glasbe pobral lepo število prvih mest na državnih jugoslovanskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Od srede devetdesetih let naprej je bil v Makedoniji razred zase med romskimi trobentači. Tako je v letih med 1996 in 1999 pobral prav vse nagrade »zlatna truba«, leta 2000 pa še »grand prix« kot absolutni zmagovalec domačih tekmovanj. Orkestar Aguševi, ki ga je vodil, je bil dolga leta vodilni makedonski romski pihalni orkester. V njegovih zlatih letih sta z njim sodelovala dva brata, trobentač in saksofonist, in stric klarinetist. Žal je ta sanjska zasedba družinskih virtuozov razpadla. Iz enega njenih delov je zrasla zadnja leta po svetovnih etnoglasbenih logih vedno uspešnejša zasedba Kočinega nečaka Orkestar Džambo Aguševi.
V naših arhivih je ostal ohranjen ekskluzivni posnetek nepozabnega koncerta Orkestra Aguševi v ljubljanskem KUD France Prešeren, ujet v snemalne naprave 24. maja 2003. Nekaj dni pozneje je orkester nastopil na festivalu v elitnem londonskem kulturnem centru Barbican, kjer je zasenčil celo zvezde večera, romunski orkester Fanfare Ciocărlia. Nocoj bomo v Naših poteh premierno v slovenskem etru predstavili izbor skladb z njega. Repertoar orkestra je ob avtorskih skladbah vodilnih članov obsegal še priredbe makedonskih tradicionalnih skladb in makedonskih romskih skladb in makedonskih pop skladb. Nekaj naslovov skladb: »Zajdi«, »Stamena«, »Toska«, »Džba magija saško oro«, »Nevestino oro« in »Turski čoček«.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Poklon že slabih deset let pokojnemu makedonskemu romskemu trobentaču Koči Aguševu.
Poklon že slabih deset let pokojnemu Koči Aguševu
Pred nekaj manj kot desetimi leti se je s tega sveta poslovil najboljši makedonski romski trobentač zadnjih desetletij in eden velikih balkanskih virtuozov na trobenti, King Kočo Agušev. Kruto dejstvo je, da si priljubljeni balkanski romski pihalci in trobilci na maratonskih nastopih in ob bajnih zaslužkih po romskih veselicah postopoma rušijo zdravje. Koča Aguševa je priljubljenost stala življenje v komaj štiriinštiridesetem letu starosti.
Kočo se je lahko kot eden redkih takratnih romskih trobentačev na Balkanu pohvalil s formalno glasbeno izobrazbo in je ob koncu srednje glasbene šole na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja kot poustvarjalec klasične glasbe pobral lepo število prvih mest na državnih jugoslovanskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Od srede devetdesetih let naprej je bil v Makedoniji razred zase med romskimi trobentači. Tako je v letih med 1996 in 1999 pobral prav vse nagrade »zlatna truba«, leta 2000 pa še »grand prix« kot absolutni zmagovalec domačih tekmovanj. Orkestar Aguševi, ki ga je vodil, je bil dolga leta vodilni makedonski romski pihalni orkester. V njegovih zlatih letih sta z njim sodelovala dva brata, trobentač in saksofonist, in stric klarinetist. Žal je ta sanjska zasedba družinskih virtuozov razpadla. Iz enega njenih delov je zrasla zadnja leta po svetovnih etnoglasbenih logih vedno uspešnejša zasedba Kočinega nečaka Orkestar Džambo Aguševi.
V naših arhivih je ostal ohranjen ekskluzivni posnetek nepozabnega koncerta Orkestra Aguševi v ljubljanskem KUD France Prešeren, ujet v snemalne naprave 24. maja 2003. Nekaj dni pozneje je orkester nastopil na festivalu v elitnem londonskem kulturnem centru Barbican, kjer je zasenčil celo zvezde večera, romunski orkester Fanfare Ciocărlia. Nocoj bomo v Naših poteh premierno v slovenskem etru predstavili izbor skladb z njega. Repertoar orkestra je ob avtorskih skladbah vodilnih članov obsegal še priredbe makedonskih tradicionalnih skladb in makedonskih romskih skladb in makedonskih pop skladb. Nekaj naslovov skladb: »Zajdi«, »Stamena«, »Toska«, »Džba magija saško oro«, »Nevestino oro« in »Turski čoček«.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po več tednih ugibanj Romom pojasnilo, zakaj so sredstva, namenjena romskim naseljem, preusmerili za druge namene. Ministrstvo v dopisu omeni 150.000 evrov, ki so bili iz proračunske postavke »Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti« preusmerjeni v graditev turistične brvi v Celju. Urad za narodnosti je prejemnik posebnega priznanja Policije, prinašamo pa še novico o tem, kje že ta teden vrata odpirajo poletni tabori za otroke. Posebej plesno bo v Lendavi. Ob koncu še skok v Turčijo, kamor se odpravljamo s tokratno rubriko romskega jezika.
Občine z romskim prebivalstvom imajo glede na preostale številne dodatne izzive – od infrastrukturnih do kadrovskih. O izzivih skupnosti smo se pogovarjali z romskim svetnikom občine Kočevje Marjanom Hudorovičem. Bili smo na posvetu o zaposlovanju Romov, na katerem so udeleženci iz Maribora, Črnomlja, Novega mesta in Murske Sobote predstavili svoje izkušnje pri delu z romsko skupnostjo. Pogovarjali smo se še z romsko pomočnico Estero Horvat, ki dela z 28 romskimi otroki na šoli. Njeno delo zajema dajanje učne pomoči pri vseh predmetih in komunikacijo s starši. Ob koncu oddaje pa bomo s predstavo Pripovedovalke z orientalskim plesom prehodili pot od Orienta do Evrope.
Laura Kovač je letošnja dobitnica Miklošičevega priznanja za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike. V Naših poteh smo že spoznali Lauro Kovač, ki trenutno dela kot strokovna delavka na Ljudski univerzi Lendava. K svojim številnim dosežkom in priznanjem je pred dnevi dodala novo priznanje – Miklošičevo priznanje za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike v lanskem letu na Univerzi v Mariboru. To pa je bilo tudi povod za okroglo mizo. Udeležili smo se še mednarodne konference evropske romske zveze v Murski Soboti, zavili pa smo še do naselja Kamenci, kjer so Romi s pomočjo občine Črenšovci postavili skupnostni vrt z desetimi visokimi gredami.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Večino poti bomo tokrat prevozili po Dolenjski in Beli krajini. Najprej se bomo odpravili na posvet o vključevanju Romov v občini Šentjernej, kjer v petih naseljih živi okoli 300 Romov. Eno izmed rešitev za boljše vključevanje občina vidi v zaposlovanju. Obiskali smo še romsko zeliščarsko društvo Romanco, ki skrbi za ohranjanje tradicije in znanja o zeliščih starejših Romov, ter zavili do večnamenskega romskega centra Kerinov Grm. Ob mednarodnem dnevu muzejev pa smo si ogledali še stalno razstavo evropskega romskega muzeja v Murski Soboti.
Umetniško ustvarjanje in izražanje skozi kulturo je le eden od načinov, kako lahko zrušimo še kakšen predsodek ali stereotip do Romov. Še večji korak naprej pa naredimo, če eno teh veščin naučimo in prenesemo na najmlajše. Profesionalna igralka, Vesna Anđelković počne ravno to. Že kar nekaj let skozi igro, delavnice in ustvarjanje veščine izražanja in komunikacije prenaša na otroke iz več romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. Z gostjo bomo v tokratnih Naših poteh zakorakali v svet Romov tudi skozi poezijo, ki so jo skupaj z njo ustvarili udeleženci iz naselja Vejar.
Naše poti nas ta ponedeljek vodijo v Maribor. Obiskali smo osnovno šolo Janka Padežnika, ki kot ena redkih osnovnih šol v Sloveniji ponuja številne programe in dejavnosti, povezane z Romi in romsko kulturo. Med drugim ponujajo obvezni izbirni predmet romske kulture, skozi poskusni projekt ohranjajo romski jezik ter učencem pomagajo negovati njihove skrite talente in interese. Most med starši in šolo pa že vrsto let predstavlja tudi delo romskega pomočnika, ki je septembra postalo tudi sistematizirano delovno mesto. Njihovo delo je predhodno zagotavljal projekt Skupaj za znanje, ki je zdaj v svojem nadaljevanju v ospredje postavilo predvsem kakovost dela z romskimi učenci.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, bomo v tokratnih Naših poteh zbrali pomembnejše dogodke in obeležja. Med drugim prinašamo krajšo reportažo z osrednje prireditve v Murski Soboti, kjer smo se o položaju in izzivih romske skupnosti pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem in na kateri je predsednik države, Borut Pahor, podelil dve posebni zahvali predsednika Republike Slovenije. Obiskali smo še posebno obeležje v Mariboru, kjer so praznični dan namenili Rominjam, ustavili se bomo še na okrogli mizi, na kateri sta dijaški skupnosti iz Lendave in Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod naslovili izziv izobraževanja in zaposlovanja Romov. V novem mestu pa je stekel nov program društva Romano veseli, ki naslavlja preprečevanje zlorab drog med mladimi Romi na Dolenjskem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Na zadnji ponedeljek v mesecu bomo najprej zavili v Mursko Soboto, od koder prinašamo zanimivo zgodbo ob materinskem dnevu ter čestitke ob jubilejni, tristoti oddaji sestrske romske oddaje na televiziji Slovenija, So vakeres – kaj govoriš. Prisluhnili bomo še pogovoru z višjim policijskim inšpektorjem, mag. Aleksandrom Podgrajškom s Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji o delu v večkulturnem okolju in Romi. Ob koncu pa sledi še rubrika romskega jezika, Samanta Baranja se bo o pomenu jezika tokrat pogovarjala s strokovno delavko, Lili Vučič, ki deluje v sklopu projekta Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Tokratne Naše poti bodo zazvenele v stilu manouche jazza in gipsy swinga. Prisluhnili bomo pogovoru s primorskim kitaristom, Teom Collorijem, ki se je omenjenih zvrsti pred nekaj leti lotil z zasedbo Momento Cigano. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli ćetrti album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov