Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Na Madžarskem Romi predstavljajo dobro destino vseh državljanov. Ti živijo v nekaj več kot tisoč tristo naseljih po vsej državi.

Naše poti nas vodijo na Madžarsko, od koder prinašamo informacije o tem, kako so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev vplivali na dostop do izobraževanja na daljavo otrokom, ki živijo v oddaljenih in segregiranih romskih naseljih. Nekateri si zaradi velike revščine ne morejo privoščiti niti osnovnih šolskih potrebščin, kaj šele računalnikov. V senci epidemije se je veliko romskih družin na Madžarskem znašlo na pragu revščine, ki se iz dneva v dan samo stopnjuje. Ta prinaša številne ovire in posledice, ki se kažejo tudi pri dostopanju do izobraževanja na daljavo. Že tako marginalizirana skupnost, kot je romska, se je med epidemijo spopadala s številnimi izzivi, še med drugim poroča Reuters.

Zaradi revščine pa veliko Romov za kurjavo v hladnih dneh uporablja gumo in plastiko, kar je sprožilo val neodobravanja okoliških prebivalcev. To je tudi delni razlog za povečano onesnaženost zraka v okolici madžarske prestolnice.

V Černelavcih pri Murski Soboti je Muzejska galerija romskega društva Phuro kher - Stara hiša. Zbirka v muzeju je plod ljubezni do preteklosti, gre za izročilo in spomin, ki ga ohranjajo v družini Podbregar iz tamkajšnjega romskega naselja. V muzejski galeriji Phuro kher je predstavljena zgodovina pomurskih Romov. Na ogled imajo tudi glasbene instrumente, največ je cimbal. Ljubezen do glasbe in igranja na cimbale je Jože Podbregar prenesel na svoje vnuke.

Na diskriminacijo znova opozarjajo v kabinetu zagovornika načela enakosti. V rednem letnem poročilu poudarjajo, da vsak peti prebivalec Slovenije meni, da je že bil diskriminiran. Največkrat zatrjuje diskriminacijo v zaposlitvenem postopku ali pri delu in na področju dostopa do blaga, storitev in stanovanja. V zadevah, ki jih je v letu 2020 Zagovornik končal, pa je bila najpogosteje zatrjevana slabša obravnava zaradi invalidnosti, rase in narodnosti, starosti, spola, vere ali prepričanja in državljanstva.

"Pri varstvu pred diskriminacijo smo v Sloveniji vsako leto bolj uspešni. Nas pa na tem področju čaka še veliko dela. Podatki kažejo, da so razlogi za neenako obravnavo različni. Področji dela in trga dobrin in storitev sta za ljudi tako pomembni, da se v teh primerih odločijo ukrepati in pričakujejo pomoč države. Zato je nujno potrebno, da obstaja organ, ki se s področjem diskriminacije ukvarja sistematično in ljudem omogoča podporo. Ukrepanje velikokrat zaleže, za žrtve ali priče diskriminacije je postopek preprost in brezplačen. Imamo torej dobre temelje in dobre možnosti, da razvoj na tem področju še okrepimo," je še v sporočilu za javnost poudaril zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.