Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

27.09.2021

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«.

Minuli teden smo že poročali o tem, da se konec septembra končuje program večnamenskih romskih centrov, za katerega je leta 2017 ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo javni razpis za vzpostavitev centrov po Sloveniji. Po končanem razpisu so sklenili sodelovanje s sedmimi centri v različnih regijah. Projektno financiranje, ki je naslavljalo izzive, ki sodijo v pristojno delovno področje, s katerimi se pripadnice in pripadniki romske skupnosti, kot ena najranljivejših družbenih skupin, pogosto soočajo, se končuje in s tem tudi delo v večnamenskih romskih centrih. Preverili smo že kakšni izzivi ostajajo po koncu projekta v Krškem in Mariboru, v oddaji smo predstavili rezultate in delovanje centra v Novem mestu, ki ga je štiri leta vodil tamkajšnji razvojno izobraževalni center RIC Novo mesto.

Papež Frančišek, ki se je sredi septembra mudil na Slovaškem, je na tretji dan obiska obiskal romsko naselje Lunik IX v mestu Košice na vzhodu države, kjer je kritiziral izključevanje Romov kot narodne skupnosti. "Ljudi ne gre stigmatizirati. Da bi jih resnično spoznali, jih moramo predvsem priznati," je dejal 84-letni papež, ki so ga prebivalci romskega naselja sprejeli s plesom in veseli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Papež je tudi namenil kritiko razmeram v samem romskem naselju, kjer ljudje prebivajo v umazanih in ubornih stavbah, v slabih higienskih razmerah ter prenatrpanih prostorih brez elektrike in tekoče vode, so še zapisali na STA.

V septembrski rubriki romskega jezika smo posebno pozornost namenili evropskemu dnevu jezikov, ki smo ga obeležili 26. septembra. Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«. Na svetu obstaja med 6.000 in 7.000 jezikov, od teh je v Evropi avtohtonih približno 225. Večina svetovnih jezikov je v Afriki in Aziji. Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvo- ali večjezična, to pomeni, da ti ljudje govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. Po mnogih raziskavah dvojezičnost olajša učenje nadaljnjih jezikov in izboljša miselno sposobnost.

Da je učenje in znanje več jezikov še kako pomembno in uporabno, priča tudi zgodba, ki so jo z namenom promocije večjezičnosti sestavili na Dvojezični šoli I Lendava.

Ta zgodba se v romskem jeziku sliši takole:

U kermuso pe andu kher šejtaulinlahi pre čhavoureha. Čak gefkar šunde la mačka. U tikno kermuso igen darisalilo, kada upre pejlo, kaj i mačka aul sa feder uze. U kermuso phendja tikne kermuseske: »Ma dara. Šun.« U tikno kermuso sinja fejst presenečeno, kada šundja, sar leskri dej kezdindja te baušel: »Vau, vau, vau!« I mačka darisalili te ispidinja. U kermuso pe irindja zu tikno kermuso, saveske phendja: »Akaun dikhes, sar tuke buter čhibkja šej prav pejren.«

Slovenski prevod prebrane zgodbe se glasi:

Miška se je sprehajala po hiši s svojim otrokom. Nenadoma sta slišala mačka. Mala miška se je zelo ustrašila. Maček se je začel približevati. Mama miška je rekla mali miški: »Ne boj se. Poslušaj!« Na veliko presenečenje male miške je mama miška začela lajati: »Vau, vau, vau!« Maček se je ustrašil in zbežal. Mama miška se je obrnila k mali miški in rekla: »Zdaj vidiš, kako uporabno je govoriti več jezikov.«


Naše poti

861 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

27.09.2021

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«.

Minuli teden smo že poročali o tem, da se konec septembra končuje program večnamenskih romskih centrov, za katerega je leta 2017 ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo javni razpis za vzpostavitev centrov po Sloveniji. Po končanem razpisu so sklenili sodelovanje s sedmimi centri v različnih regijah. Projektno financiranje, ki je naslavljalo izzive, ki sodijo v pristojno delovno področje, s katerimi se pripadnice in pripadniki romske skupnosti, kot ena najranljivejših družbenih skupin, pogosto soočajo, se končuje in s tem tudi delo v večnamenskih romskih centrih. Preverili smo že kakšni izzivi ostajajo po koncu projekta v Krškem in Mariboru, v oddaji smo predstavili rezultate in delovanje centra v Novem mestu, ki ga je štiri leta vodil tamkajšnji razvojno izobraževalni center RIC Novo mesto.

Papež Frančišek, ki se je sredi septembra mudil na Slovaškem, je na tretji dan obiska obiskal romsko naselje Lunik IX v mestu Košice na vzhodu države, kjer je kritiziral izključevanje Romov kot narodne skupnosti. "Ljudi ne gre stigmatizirati. Da bi jih resnično spoznali, jih moramo predvsem priznati," je dejal 84-letni papež, ki so ga prebivalci romskega naselja sprejeli s plesom in veseli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Papež je tudi namenil kritiko razmeram v samem romskem naselju, kjer ljudje prebivajo v umazanih in ubornih stavbah, v slabih higienskih razmerah ter prenatrpanih prostorih brez elektrike in tekoče vode, so še zapisali na STA.

V septembrski rubriki romskega jezika smo posebno pozornost namenili evropskemu dnevu jezikov, ki smo ga obeležili 26. septembra. Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«. Na svetu obstaja med 6.000 in 7.000 jezikov, od teh je v Evropi avtohtonih približno 225. Večina svetovnih jezikov je v Afriki in Aziji. Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvo- ali večjezična, to pomeni, da ti ljudje govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. Po mnogih raziskavah dvojezičnost olajša učenje nadaljnjih jezikov in izboljša miselno sposobnost.

Da je učenje in znanje več jezikov še kako pomembno in uporabno, priča tudi zgodba, ki so jo z namenom promocije večjezičnosti sestavili na Dvojezični šoli I Lendava.

Ta zgodba se v romskem jeziku sliši takole:

U kermuso pe andu kher šejtaulinlahi pre čhavoureha. Čak gefkar šunde la mačka. U tikno kermuso igen darisalilo, kada upre pejlo, kaj i mačka aul sa feder uze. U kermuso phendja tikne kermuseske: »Ma dara. Šun.« U tikno kermuso sinja fejst presenečeno, kada šundja, sar leskri dej kezdindja te baušel: »Vau, vau, vau!« I mačka darisalili te ispidinja. U kermuso pe irindja zu tikno kermuso, saveske phendja: »Akaun dikhes, sar tuke buter čhibkja šej prav pejren.«

Slovenski prevod prebrane zgodbe se glasi:

Miška se je sprehajala po hiši s svojim otrokom. Nenadoma sta slišala mačka. Mala miška se je zelo ustrašila. Maček se je začel približevati. Mama miška je rekla mali miški: »Ne boj se. Poslušaj!« Na veliko presenečenje male miške je mama miška začela lajati: »Vau, vau, vau!« Maček se je ustrašil in zbežal. Mama miška se je obrnila k mali miški in rekla: »Zdaj vidiš, kako uporabno je govoriti več jezikov.«


16.09.2024

Položaj romske ženske v večini ostaja deprivilegiran znotraj same skupnosti

Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.


09.09.2024

Dimitrij Zupančič: Že skoraj 5 let čakam na ureditev papirjev, da bi odkupil zemljišče v naselju

Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.


02.09.2024

Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.


26.08.2024

Papruši: nova e-revija za mlade Rome

Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.


19.08.2024

Razmere med Romi in večinskim prebivalstvom se v Kočevju slabšajo

Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.


12.08.2024

Predsednica republike sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.


05.08.2024

Poletni koncert: Trnfest, 10.08.2009. Ferus Mustafov & orkestar Džambo Aguševi

V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.


29.07.2024

Z romsko glasbo na pot 2.del

Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.


22.07.2024

Z romsko glasbo na pot 1. del

Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.


15.07.2024

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


08.07.2024

Muzej kot ena od točk obiska v poletnem času

Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.


01.07.2024

Incident v Brežicah ne sme biti razlog za posploševanje Romov

Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.


17.06.2024

Sicus Carbonell:Identitete katalonskega Roma enostavno ni brez katalonske rumbe

Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.


10.06.2024

Anticiganizem je v Sloveniji bolj razširjen kot v državah EU

Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.


03.06.2024

Predsednica republika opozorila, da gradnja izključno romskih naselij "morda ni tista prava pot"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.


27.05.2024

Mitja Cener: Ko čistim avtomobile, rušim predsodek, da Romi nimamo radi čistoče

V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.


20.05.2024

Naše poti 21:05 - koncert romunske romske skupine Mahala Rai Banda leta 2011 v ljubljanskih Križankah.

V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.


13.05.2024

Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.


06.05.2024

Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.


29.04.2024

Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov