Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.
"Vse se je začelo s tistim, ki je prvi tukaj kupil zemljo", v pogovoru skozi naselje pripoveduje predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu občine Murska Sobota, Darko Rudaš.
V tokratni oddaji smo večino časa preživeli v enem najstarejših in največjih romskih naselij pri nas, ki je minuli teden praznovala 110. obletnico obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča. Darko Rudaš se je tu rodil in še danes živi s svojo družino, zato je toliko bolj vesel, da skupaj z vaščani obeležujejo in praznujejo tako visok jubilej.
»Prvi mejnik je bila zagotovo kupljena zemlja. Prvi, ki je prišel na Puščo, je zemljo tudi kupil. Eden naslednjih večjih mejnikov v zgodovini naselja zagotovo predstavlja vrtec, ki je svoja vrata odprl leta 1962 in služi kot trden temelj pomena izobrazbe za naše otroke in vse tiste, ki še prihajajo za nami. Naslednji večji mejnik smo doživeli leta 2002, ko je Pušča postala, kot edino romsko naselje v Sloveniji, krajevna skupnost«, izpostavi Darko Rudaš.
Na Pušči so dom našli romska glasbena in plesna tradicija in specifična romska kulinarika, ki služijo kot dobra podlaga za razvoj turizma. V nastanku je romska tržnica – »romano pijaci«, kjer bodo obiskovalci lahko videli in poskusili vsega kar ponuja romska kultura. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi naselje in izvedli zanimive zgodbe iz preteklosti. Na turistični poti se bodo lahko ustavili pod starim borom, kjer bodo začutili posebno energijo. Turistična ponudba naj bi naselju prinesla dodano vrednost, prebivalcem pa nove izkušnje in zaslužek.
Da so pozitivni premiki že bili storjeni, ki lahko služijo kot dober primer ostalim naseljem v okoli, pritrjuje profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jernej Zupančič. Ta je pred leti obiska večino romskih naselij po državi, razmere in izzive v njih pa zabeležil v knjižni izdaji Romi in romska naselja v Sloveniji. Na slavnostni prireditvi na Pušči minuli petek je med drugim izpostavil, da ko govorimo o Pušči kot primer prostorskega razvoja v lokalnem okolju, je Pušča pionir.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.
"Vse se je začelo s tistim, ki je prvi tukaj kupil zemljo", v pogovoru skozi naselje pripoveduje predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu občine Murska Sobota, Darko Rudaš.
V tokratni oddaji smo večino časa preživeli v enem najstarejših in največjih romskih naselij pri nas, ki je minuli teden praznovala 110. obletnico obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča. Darko Rudaš se je tu rodil in še danes živi s svojo družino, zato je toliko bolj vesel, da skupaj z vaščani obeležujejo in praznujejo tako visok jubilej.
»Prvi mejnik je bila zagotovo kupljena zemlja. Prvi, ki je prišel na Puščo, je zemljo tudi kupil. Eden naslednjih večjih mejnikov v zgodovini naselja zagotovo predstavlja vrtec, ki je svoja vrata odprl leta 1962 in služi kot trden temelj pomena izobrazbe za naše otroke in vse tiste, ki še prihajajo za nami. Naslednji večji mejnik smo doživeli leta 2002, ko je Pušča postala, kot edino romsko naselje v Sloveniji, krajevna skupnost«, izpostavi Darko Rudaš.
Na Pušči so dom našli romska glasbena in plesna tradicija in specifična romska kulinarika, ki služijo kot dobra podlaga za razvoj turizma. V nastanku je romska tržnica – »romano pijaci«, kjer bodo obiskovalci lahko videli in poskusili vsega kar ponuja romska kultura. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi naselje in izvedli zanimive zgodbe iz preteklosti. Na turistični poti se bodo lahko ustavili pod starim borom, kjer bodo začutili posebno energijo. Turistična ponudba naj bi naselju prinesla dodano vrednost, prebivalcem pa nove izkušnje in zaslužek.
Da so pozitivni premiki že bili storjeni, ki lahko služijo kot dober primer ostalim naseljem v okoli, pritrjuje profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jernej Zupančič. Ta je pred leti obiska večino romskih naselij po državi, razmere in izzive v njih pa zabeležil v knjižni izdaji Romi in romska naselja v Sloveniji. Na slavnostni prireditvi na Pušči minuli petek je med drugim izpostavil, da ko govorimo o Pušči kot primer prostorskega razvoja v lokalnem okolju, je Pušča pionir.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Konec julija je bil v Črnomlju ustanovljen odbor za izkop in pokop umorjenih Romov med 2. svetovno vojno. Poleg pričevanj posameznih Romov, priča o poboju Romov iz Kanižarice v Beli krajini, tudi nekaj pisnih virov. Zveza Romov Slovenije je začela izvajati projekt Zoralipe romane žuvjengru - Opolnomočenje romskih žensk. V sklopu projekta so obiskali Novo mesto, Maribor in Mursko Soboto. Nezaupanje Romov do institucij, želi center za socialno delo Maribor preseči z vzpostavitvijo koordinatorja za romska vprašanja. Aktivnosti v romskem naselju Kerinov grm v Krškem, bo predstavila Šarenka Hudorovac. Vabljeni k poslušanju.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V latvijski prestolnici Rigi, so se sestali predstavniki držav članic svetovne romske organizacije. Na kongresu so poleg statutarnih sprememb, izvolili tudi novega predsednika. Z zdravjem povezan življenjski slog Romov je nova publikacija, ki bo prispevala k zmanjšanju neenakosti v zdravju med Romi. Pogovarjali smo se z dvema Rominjama, ki sta po spremembi načina prehranjevanja, izgubili kar lepo število kilogramov. Bili smo na odprtju razstave Rojstvo: izkušnje Rominj. Pogovarjali smo se Liso Smith iz Velike Britanije, pripadnico tamkajšnjih potujočih skupin oziroma travellerjev. Podiplomska študentka je aktivna na področju pravic romskih in otrok potujočih skupin v Veliki Britaniji.
Sedmo leto zapored je Romski akademski klub izvedel poletni romski tabor in na morsko letovanje odpeljal 15 otrok iz Prekmurja. Poletje je čas dopustov in šolskih počitnic. Preverili smo, kako jih preživljajo otroci v štirih romskih naselij. V Romskem informativnem centru ROMIC so v času poletnih počitnic potekale bralne urice in ustvarjalne delavnice, kjer so spoznavali tudi zgodovino in kulturo Romov. Preverili smo dogajanje dvodnevnega izobraževanja Romov v Murski Soboti, ki ga je v sodelovanju z Inštitutom za romološke študije, izobraževanje in znanost pripravila Zveza Romov Slovenije. Bili smo na 13. medkulturnem poletnem taboru v Kamencih, ki je letos potekal v duhu "Mednarodnega desetletja zbliževanje kultur 2013-2022". Za razliko od preteklih let, je del tabora letos potekal tudi v romskem naselju Gomilica.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
): Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice - majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. "Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov," pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Melisa Baranja bo gostja nocojšnje oddaje, z njo se bo pogovarjal Sandi Horvat.
Aprila smo v radijskem studiu 14, svetovni dan Romov obeležili s koncertnim dogodkom, ki smo ga poimenovali Glasbeno popotovanje skozi romsko glasbo. Dolenjsko romsko glasbo smo predstavili s pomočjo mlade dolenjske pevke Šanin Balažek, urbano romsko glasbo in preplet tradicionalne romske glasbe z modernejšimi glasbenimi vzorci s skupino Amala, prekmurski melos pa s pomočjo ambasadorja etno glasbe s panonskim znakom, Vladom Kreslinom. Preplet romske glasbene tradicije smo zaključili z netipično izvedbo romske himne, v kateri so se združili vsi trije glasbeni gostje. Nocoj boste lahko koncertu ponovno prisluhnili.
Vse več je izobraženih mladih, ki zaradi različnih razlogov zapustijo Slovenijo. Med njimi je tudi precej Romov. Razloge za selitve smo poiskali z dvema družinama, ki sta se ta mesec preselili v Avstrijo. Ob izidu 2. knjige z naslovom Bela Rominja Ali, smo v Piranu obiskali predsednico romskega društva Mro Dada, Zaliko Cener. 25 letna Sumalee Suada Krošelj je v okviru Fakultete za Management zagovarjala diplomsko delo z naslovom » Pripadniki narodnih manjšin v javni upravi RS« in postala diplomirana ekonomistka. V spremembo imena in priimka jo je kot pravi, prisila družba. Pogovarjali smo se z 19 letno Diano Musič, ki živi v romskem naselju v predmestju Zagreba in ki največ svojega časa posveča delu z mladimi Romi.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Pomanjkanje osnovne komunalne infrastrukture; dostopnost do pitne vode in električne energije je še vedno očiten in razširjen problem tudi v nekaterih prekmurskih romskih naseljih. Tudi v občini Kuzma, kjer živi 105 Romov kar predstavlja 6% vseh občanov. Stanje v romskih zaselkih v občini Kuzma smo preverili pri tamkajšnjem županu Jožefu Škaliču. Adrijana Ametovič iz Niša, piše pesmi, poje, pleše, rada nastopa, fotografira, riše ilustracije, poklicno pa največ časa namenja najmlajšim kot pedagoška delavka v niškem vrtcu. Marija Horvat Mary, se je na 20. Mednarodnem festivalu FENS, predstavila z novo pesmijo. Šestič letos izbiramo najboljšo domačo in tujo skladbo meseca. Na domačem delu vam v razmislek ponujamo skladbi »Zadnja struna« Gitano Band in »Dudum«, Amala in Simfonični orkester RTV Slovenija, Big Banda RTV Slovenija. Na tujem delu boste lahko izbrali med skladbama »Av Tu Av«, češke pevke Věre Bílá, in »Antsela«, v izvedbi kitarskega virtuoza iz Francije, Tchavola Schmitta. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
V pripravi je nova petletna nacionalna strategija vključevanja Romov. Dokument bo pomembno vplival na reševanje romske tematike pri nas, česar se zavedajo tudi v Svetu romske skupnosti. V ta namen so pripravil tematski posvet in na njem zbrali predloge, mnenja in pobude Romov, ki jih bodo posredovali pristojnim organom. Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer je predsedniku Državnega zbora predala Letno poročilo Varuha za leto 2014. Preverili smo glavne poudarke 20. poročila Varuha, ki se dotikajo romske skupnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport želi Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov prenoviti. Še vedno se preveč ukrepov sedanje strategije izvaja s projekti v okviru Evropskega socialnega sklada(ESS). Zveza Romov Slovenije je zato pripravila posvet na temo izobraževanja Romov v Sloveniji. Obiskali smo medkulturni glasbeni in plesni festival, ki ga je pripravilo romsko društvo Gitano-M iz Gomilice, pogovarjali smo se z 36-letno Adrijana Ametovič iz Niša, ki ima več talentov - piše pesmi, poje, pleše, rada nastopa, fotografira, riše ilustracije, poklicno pa največ časa namenja najmlajšim v niškem vrtcu.
Neveljaven email naslov