Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Katere zgodbe so nam iz leta 2021 najbolj ostale v spominu in na kaj bomo v letošnjem letu še bolj pozorni?
Leto za nami je tudi v romski skupnosti pustilo poseben pečat. Še vedno je naša življenja narekovala in omejevala epidemija. Zaradi številnih ukrepov njene zajezitve je nekoč barvito in živahno romsko življenje včasih malce zaspalo. A samo na videz. Kljub temu smo skupaj z vami obeležili več pomembnejših dogodkov in vam približali še več osebnih zgodb Romov iz Slovenije.
V minulem letu smo z oddajo obiskali kar nekaj romskih naselij po različnih občinah po državi. V občinah, kjer živijo pripadniki romske skupnosti smo naslovili večje izzive, s katerimi se soočajo. Eden večjih še vedno ostajajo neurejene bivanjske razmere. V občini Kuzma živi približno 100 Romov, kar predstavlja 6 odstotkov prebivalstva v občini. Živijo v treh zaselkih; Doliču, Gornjih Slavečih in Kuzmi. Monika Sandreli se je odpravila v ta del Goričkega, kjer se je srečala z županom občine, Jožefom Škaličem, ki je med drugim povedal, da Romi v občini niso bili nikoli zapostavljeni, dobijo vse kar dobijo tudi drugi občani.
V letu 2021 smo obeležili tudi pomembnejše mejnike: 8. aprila 2021 je minilo petdeset let od prvega svetovnega kongresa v Londonu, ko so se predstavniki Romov iz štirinajstih držav udeležili prvega kongresa, ki je leta 1971 potekal od 4. do 8. aprila. Na njem so se odprla pomembna vprašanja o romskem jeziku, zgodovini, političnem aktivizmu, genocidu nad Romi in življenju Romov, o njihovem siromaštvu in položaju v družbi. Zbudil se je romski aktivizem. Naše največje romsko naselje pri nas, naselje Pušča pri Murski Soboti, pa je obeležilo sto deset let obstoja. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se sredi oktobra, le nekaj dni pred slavnostnim obeležjem 110. obletnice naselja, sprehodili skozi Puščo.
V lanskem letu smo veliko poudarka dali tudi izobraževanju Romov v Sloveniji. Končali so se številni projekti, ki so v več letih delovanja, ne samo, da nudili zaposlitev pripadnikom romske skupnosti, ampak tudi dodatno učno pomoč otrokom v nekaterih naseljih po državi. Avgusta se je tako po petih letih delovanja končal projekt Skupaj za znanje Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Ob koncu projekta je delovalo 26 romskih pomočnikov v 29 osnovnih šolah na območju severovzhodne in jugovzhodne Slovenije, nekateri romski pomočniki pa so delovali tudi v vrtcih. Vzpostavljena pa je bila tudi mreža sedmih večnamenskih centrov v romskih naseljih, kjer so se dnevno izvajale dodatna učna pomoč in druge izobraževalne, ustvarjalne in športne aktivnosti. Delovno mesto romskega pomočnika je s 1. septembrom postalo sistematizirano delovno mesto, kar pa ni zagotovilo zaposlitev vsem romskim pomočnikom in se je za romskega pomočnika odločilo le nekaj osnovnih šol po Sloveniji.
Drugi večji projekt, ki se je izkazal kot enega boljših primerov prakse pa je bil projekt večnamenskih romskih centrov. Sedem centrov v različnih regijah so bili leta 2017 vzpostavljeni s pomočjo javnega razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Eden bolj aktivnih centrov je bil večnamenski romski center Dolinsko v Dolgi vasi.
Smo pa v lanskem letu prepotovali tudi kar nekaj kilometrov. Ne samo z glasbo. Poleti smo se skupaj z vami odpravili v eno od evropskih metropol, kjer smo obiskali kar nekaj organizacij, ki delajo z in za romsko skupnost v Parizu.
Skupaj z Drugo godbo pa je Prvi program Radia Slovenija poskrbel za pravo glasbeno poslastico. V septembru smo zaplesali na enem boljših koncertov romske pihalne glasbe pri nas, ko je v mariborskem narodnem domu v sklopu promocijske turneje po Evropi, gostoval trenutno številka ena med romskimi pihalnimi orkestri, orkester Džambo Aguševi. Ta je priljubljen tudi na drugi strani radijskih sprejemnikov, saj ste ga poslušalci večkrat izbrali za eno bolj priljubljenih zasedb, njihovo skladbo Arriba Macedonia pa izbrali za tujo skladbo leta 2021. Posnetku koncerta pa smo prisluhnili v začetku decembra na Prvem.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Katere zgodbe so nam iz leta 2021 najbolj ostale v spominu in na kaj bomo v letošnjem letu še bolj pozorni?
Leto za nami je tudi v romski skupnosti pustilo poseben pečat. Še vedno je naša življenja narekovala in omejevala epidemija. Zaradi številnih ukrepov njene zajezitve je nekoč barvito in živahno romsko življenje včasih malce zaspalo. A samo na videz. Kljub temu smo skupaj z vami obeležili več pomembnejših dogodkov in vam približali še več osebnih zgodb Romov iz Slovenije.
V minulem letu smo z oddajo obiskali kar nekaj romskih naselij po različnih občinah po državi. V občinah, kjer živijo pripadniki romske skupnosti smo naslovili večje izzive, s katerimi se soočajo. Eden večjih še vedno ostajajo neurejene bivanjske razmere. V občini Kuzma živi približno 100 Romov, kar predstavlja 6 odstotkov prebivalstva v občini. Živijo v treh zaselkih; Doliču, Gornjih Slavečih in Kuzmi. Monika Sandreli se je odpravila v ta del Goričkega, kjer se je srečala z županom občine, Jožefom Škaličem, ki je med drugim povedal, da Romi v občini niso bili nikoli zapostavljeni, dobijo vse kar dobijo tudi drugi občani.
V letu 2021 smo obeležili tudi pomembnejše mejnike: 8. aprila 2021 je minilo petdeset let od prvega svetovnega kongresa v Londonu, ko so se predstavniki Romov iz štirinajstih držav udeležili prvega kongresa, ki je leta 1971 potekal od 4. do 8. aprila. Na njem so se odprla pomembna vprašanja o romskem jeziku, zgodovini, političnem aktivizmu, genocidu nad Romi in življenju Romov, o njihovem siromaštvu in položaju v družbi. Zbudil se je romski aktivizem. Naše največje romsko naselje pri nas, naselje Pušča pri Murski Soboti, pa je obeležilo sto deset let obstoja. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se sredi oktobra, le nekaj dni pred slavnostnim obeležjem 110. obletnice naselja, sprehodili skozi Puščo.
V lanskem letu smo veliko poudarka dali tudi izobraževanju Romov v Sloveniji. Končali so se številni projekti, ki so v več letih delovanja, ne samo, da nudili zaposlitev pripadnikom romske skupnosti, ampak tudi dodatno učno pomoč otrokom v nekaterih naseljih po državi. Avgusta se je tako po petih letih delovanja končal projekt Skupaj za znanje Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Ob koncu projekta je delovalo 26 romskih pomočnikov v 29 osnovnih šolah na območju severovzhodne in jugovzhodne Slovenije, nekateri romski pomočniki pa so delovali tudi v vrtcih. Vzpostavljena pa je bila tudi mreža sedmih večnamenskih centrov v romskih naseljih, kjer so se dnevno izvajale dodatna učna pomoč in druge izobraževalne, ustvarjalne in športne aktivnosti. Delovno mesto romskega pomočnika je s 1. septembrom postalo sistematizirano delovno mesto, kar pa ni zagotovilo zaposlitev vsem romskim pomočnikom in se je za romskega pomočnika odločilo le nekaj osnovnih šol po Sloveniji.
Drugi večji projekt, ki se je izkazal kot enega boljših primerov prakse pa je bil projekt večnamenskih romskih centrov. Sedem centrov v različnih regijah so bili leta 2017 vzpostavljeni s pomočjo javnega razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Eden bolj aktivnih centrov je bil večnamenski romski center Dolinsko v Dolgi vasi.
Smo pa v lanskem letu prepotovali tudi kar nekaj kilometrov. Ne samo z glasbo. Poleti smo se skupaj z vami odpravili v eno od evropskih metropol, kjer smo obiskali kar nekaj organizacij, ki delajo z in za romsko skupnost v Parizu.
Skupaj z Drugo godbo pa je Prvi program Radia Slovenija poskrbel za pravo glasbeno poslastico. V septembru smo zaplesali na enem boljših koncertov romske pihalne glasbe pri nas, ko je v mariborskem narodnem domu v sklopu promocijske turneje po Evropi, gostoval trenutno številka ena med romskimi pihalnimi orkestri, orkester Džambo Aguševi. Ta je priljubljen tudi na drugi strani radijskih sprejemnikov, saj ste ga poslušalci večkrat izbrali za eno bolj priljubljenih zasedb, njihovo skladbo Arriba Macedonia pa izbrali za tujo skladbo leta 2021. Posnetku koncerta pa smo prisluhnili v začetku decembra na Prvem.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Ob bližajočih se lokalnih volitvah, ko bodo pripadniki romske narodnosti s posebno volilno pravico, volili svoje pripadnike v občinske svete v 20-ih občinah po Sloveniji, smo preverili postopke za vložitev kandidature. Torjenje je običaj, ki ga Romi v Prekmurju, še posebej na Goričkem zelo dobro poznajo. Gre za običaj ki se izvede, ko pri hiši dobijo novorojenčka. Posipavanje slame in perja pa naj bi novemu družinskemu članu prineslo sreče in zdravja. Bili smo na zaključni konferenci projekta »Zapolnimo čas na kreativen način – romska moda« in se pogovarjali z ustanoviteljico romsko kulturnega turističnega društva Ternipe –Mladost iz Pušče.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V nizu poletno obarvanih oddaj, ki so bolj glasbeno obarvane, bo rdeča nit oddaje tradicionalni glasbeni obračun z romsko glasbeno produkcijo. V letošnjem letu jo je zaznamovala izdaja kompilacije "Vstanite, ljudje" s podnaslovom "Romska pop glasba iz Titove Jugoslavije, 1964 - 1980. Album navduši z jagodnim izborom romskih skladb in tehtno napisanim spremnim besedilom njegovih urednikov. Z glasbo se vračamo v romsko glasbeno produkcijo od 70 let naprej.
V začetku decembra lani je bila gostja tradicionalnega rojstnodnevnega koncerta Naših poti v Studiu 14 Radia Slovenija ena najbolj odmevnih mlajših madžarskih romskih zasedb - skupina Romengo. Njen zaščitni znak je glas Monike Lakatos, ene naboljših mladih madžarskih romskih pevk. Romengo, ki se predstavlja kot novi glas romske glasbe vzhodne Evrope, igra madžarsko podeželsko romsko glasbo. Na odru, v stiku s publiko je še bližje svojim glasbenim koreninam kot na studijskih posnetkih. Je neposredna, spontana, groba, brez uglajene kozmetike sredinskega toka v etno glasbi.
V prvi izmed poletnih oddaj, ki bodo bolj glasbeno obarvane, smo prostor za izbiro glasbe namenili sogovornikom, ki jih sicer med letom gostimo v naših oddajah.
Ob 200 letnici rojstva Franca Miklošiča, ki je med drugim raziskoval tudi narečja in selitve evropskih Romov, je izšla knjižica romskih pravljic v slovenskem jeziku. Pravljice iz Bukovine je ta slovenski jezikoslovec zbral, zapisal in objavil v pristnem romskem narečju s področja Bukovine, v svoji četrti knjigi obsežne študije leta 1874. Pogovarjali smo se z 24 letno Moniko Horvat Ademi iz Vadarcev in romsko pomočnico Aido Vlašič iz Metlike, ki je v Slovenijo prišla v času vojn na Balkanu. Ker je tudi sama občutila diskriminacijo ima sočutje in razumevanje do Romov. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
V Novem mestu bodo do jesenskih lokalnih volitev brez romskega svetnika. Dosedanja svetnica, Dušica Balažek je namreč odstopila, mi smo preverili razloge za njen odstop. Pirančanka Zalika Cener, predsednica Medobčinskega romskega društva Primorske Mro dada – Moj oče, je predstavila dvojezično slovensko romsko knjigo: Ali na izgubljeni cesti življenja –I Ali pru našaudu drom, ki obuja drobce življenja v romski mešani družini. Pogovarjali smo se s 53 letno Jožo Horvat iz romskega naselja Krašči Jezero in predsednikom Zveze Romov Slovenije, Jožkom Horvatom Mucem. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Društvu Terne Roma iz Maribora je v okviru projekta "Zaposlimo čas na kreativen način - Romska Moda", pripravilo razstavo in na njej predstavilo romsko kulturno dediščino oblačenja in dekorativne izdelke, ki krasijo romske domove. Bili smo na otvoritvi Muzejske galerije romske zgodovine v Černelavcih in si ogledali nekaj zabeleženih utrinkov - legend, ki so jih Romi prenašali predvsem ustno. Ob izidu novega, že četrtega studijskega albuma, smo se pogovarjali s članom skupine Halgato band. Preverili smo kako urejena so romska naselja v občini Cankova. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Pri zaposlovanju pripadnikov ranljivih skupin, med katere sodijo tudi Romi, so delodajalci upravičeni do subvencij. Kljub temu, bodo vsaj na dolenjskem kot pravijo, raje dvakrat premislili ali bodo zaposlili Roma. Na drugi strani v Prekmurju, so Romi priložnost za zaposlitev dobili v sosednji Avstriji, kjer jih niso vprašali kdo ali kaj so, temveč kaj znajo delati. To sta le dva izsledka konference na temo zaposlovanja Romov v Novem mestu, kjer je romsko društvo Romani Veseli predstavilo nov projekt Eko-etno romska moda. Zbiranju humanitarne pomoči za pomoč poplavljencem na Hrvaškem, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, sta se pridružili tudi dve romski organizaciji. Petič letos bomo izbirali najboljšo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Tokratni predlogi po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča so: na domačem delu UŠTI, UŠTI BABA, Amala in DJELEM DJELEM, Mišo Kontrec. Na tujem delu pa boste lahko izbirali med HEY DENYSHA, Džansever in PAPURUGA, Kal. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Predstavniki nekaj romskih organizacij iz Slovenije so se udeležili delavnice, ki je bila namenjena slovenskim in italijanskim nevladnim organizacijam, ki so aktivne na področju boja proti diskriminaciji, s posebnim poudarkom na družbeni vključenosti Romov in Sintov. Ideja obrtne cone v Prekmurju, kjer bi priložnost za zaposlitev dobili tudi Romi, se počasi uresničuje. Ideja bo kmalu realizirana v občini Dobrovnik.
V organizaciji Sveta Evrope je v Strasbourgu potekalo 7. zasedanje Ad hoc odbora Sveta Evrope za vprašanja Romov. Poudarek tokratnega zasedanja je bil na razvoju politik na nacionalnih ravneh, predvsem na področju bivanjskih razmer, romskih žensk in otrok in izobraževanja. Preverili smo kakšne so značilnosti in jezikovne posebnosti govorcev romskega jezika, kot jih vidijo na oddelku za kulturo govora na Radiu Slovenija. Pogovarjali smo se z mladim uspešnim podjetnikom, Vladimirjem Rozmanom. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali rezultate projekta: Kamenci z okusom. Projekt, ki spodbuja ustvarjalnost romskih žensk, vzpostavlja medkulturni dialog in postopno socio-ekonomsko emancipacijo romskih žensk, združuje tradicijo in sodobnost. Videli smo nekaj izvirnih kosov oblačil iz jeansa s pridihom etno melosa, ki so jih romske ženske skreirale, sešile in predstavile kar same in se osvežili z domačim zeliščnim čajem. Konec tedna sta ti dve društvi na tradicionalen način pozdravili prihod pomladi »Ederlezi«. Pogovarjali smo se s članom Romskega akademskega kluba in vzgojiteljem v vrtcu na Pušči, Aljošo Rudašem. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov