Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avgusta 2022 je minilo sto deset let odkar se je v Ribici rodil Bojan Adamič, skladatelj, dirigent, pianist in aranžer, eden izmed prvih profesionalnih navdušencev nad jazzom na Slovenskem in že pred vojno član velikega jazzovskega orkestra. Po vojni je postal utemeljitelj in soustvarjalec slovenske zabavne glasbe, popevke, šansona, izredno veliko je ustvarjal na področju filmske in scenske glasbe. Ustanovil je Plesni orkester Radia Ljubljana, ki ga danes poznamo kot Big Band RTV Slovenija. Nenehno je ustvarjal in sicer glasbo vseh žanrov. Še leta 1995, na koncu življenjske poti, je napisal glasbo Requiem Frana Milčinskega in poslednjo glasbo za kratkometražni film »Neme podobe slovenskega filma«.
Bojan Adamič je dobil številne nagrade, omenimo vsaj Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmu in zabavni glasbi leta 1979. Dve leti pozneje, ko se je Bojan Adamič upokojil po dolgoletnem delu v naši radijski hiši, je posnel pripoved o svojem življenju in delu.
749 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Avgusta 2022 je minilo sto deset let odkar se je v Ribici rodil Bojan Adamič, skladatelj, dirigent, pianist in aranžer, eden izmed prvih profesionalnih navdušencev nad jazzom na Slovenskem in že pred vojno član velikega jazzovskega orkestra. Po vojni je postal utemeljitelj in soustvarjalec slovenske zabavne glasbe, popevke, šansona, izredno veliko je ustvarjal na področju filmske in scenske glasbe. Ustanovil je Plesni orkester Radia Ljubljana, ki ga danes poznamo kot Big Band RTV Slovenija. Nenehno je ustvarjal in sicer glasbo vseh žanrov. Še leta 1995, na koncu življenjske poti, je napisal glasbo Requiem Frana Milčinskega in poslednjo glasbo za kratkometražni film »Neme podobe slovenskega filma«.
Bojan Adamič je dobil številne nagrade, omenimo vsaj Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmu in zabavni glasbi leta 1979. Dve leti pozneje, ko se je Bojan Adamič upokojil po dolgoletnem delu v naši radijski hiši, je posnel pripoved o svojem življenju in delu.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Maja Haderlap, pesnica, pisateljica in univerzitetna predavateljica iz avstrijske Koroške, je na 30. slovenskem knjižnem sejmu dobila literarno nagrado Mira za leto 2014. Žirija ji jo je prisodila »zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru«. Za ta roman je leta 2011 dobila nagrado Ingeborg Bachmann, eno najbolj prestižnih literarnih priznanj na nemškem govornem območju. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabil Vlado Motnikar.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Skladatelj, klarinetist, pedagog Uroš Rojko je dopolni šestdeset let - priložnost za razmislek umetnika o delu in življenju pred mikrofonom. Z njim se pogovarja Marko Šetinc.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo skladatelj, klarinetist in pedagog Uroš Rojko. 9. septembra je zaokrožil 60 let. Glasba Uroša Rojka je zvočni portret dobe, v kateri živimo, tudi kritika zdajšnjega vse preveč hitrega bivanja. Uroša Rojka je pred mikrofon povabil Marko Šetinc.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
12. novembra bo minilo 95 let od rojstva Franceta Štiglica, pionirja slovenskega filma. V oddaji bomo prisluhnili njegovemu spominskemu pripovedovanju iz leta 1982.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Dramski in filmski igralec Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana leta 2014 - z njim se pogovarja Tadeja Krečič
Konec avgusta so v Celju podelili Veronikino nagrado za poezijo. Nagrado je dobila pesnica Petra Kolmančič za pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica, po izobrazbi filozofinja in sociologinja kulture, drži besedo in vznemirljivo lušči plast za plastjo ter razkriva pasti bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Več o svoji poeziji, tudi o svojih pesniških začetkih, navdihnjenih z novovalovsko subkulturo, bo Petra Kolmančič povedala v pogovoru z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebrala tudi kako svojo pesem. Nikar ne zamudite.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo prisluhnili pogovoru z basbaritonistom Markom Finkom. Eden naših najboljših pevcev prav zdaj nastopa kot Sarastro v Čarobni piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta v mariborski Operi in baletu. Premiera je bila pred tednom dni. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Istenič, ko je lani prejel nagrado Prešernovega sklada.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
V ponedeljek, 29. septembra bo dopolnil 70 let Matjaž Vipotnik, eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev. S svojimi izvirnimi in domišljenimi oblikovalskimi idejami se je uveljavil že v sedemdesetih letih minulega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji. Glavna področja njegovega delovanja so gledališki plakati, scenografije, oblikovanje knjig, celostne podobe kulturnih in drugih ustanov. Za svoje ustvarjanje je Matjaž Vipotnik leta 2012 dobil tudi najvišje priznanje, ki ga lahko dobi slovenski ustvarjalec: Prešernovo nagrado. Takrat je pogovor z njim posnela Vida Curk.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Neveljaven email naslov