Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Proga en sam špalir gledalcev, nihče ne štedi grla." – legendarne besede reporterja Francija Pavšerja
Sprehodili smo se skozi radijski arhiv, razpihali prah s posnetkov in na plano potegnili nekaj najzanimivejših iz zgodovine Pokala Vitranc.
Bojan Križaj se je leta 1978 prvič povzpel na zmagovalni oder na domači tekmi, bil je tretji v veleslalomu, štiri leta pozneje, 1982, pa je Tržičan dosegel prvo slovensko zmago na Pokalu Vitranc.
Osemdeseta so bila zlata leta slovenskega alpskega smučanja. Za uspehe sta skrbela Bojan Križaj in čudežni deček Rok Petrovič. Dve zaporedni zmagi, najprej Petrovičeva leta 1985 in nato celo dvojna naslednje leto, ko je bil Križaj prvi, Petrovič pa drugi, sta bili vrhunec slovenskega smučanja na domačem tekmovanju. Z uspehi, ki jih morda nikoli več ne bomo doživeli.
“Vsakdo si želi zmagati doma in mislim, da je današnji uspeh krona moje celotne športne kariere. Če ne bo nobene zmage več, bom seveda fantastično zadovoljen, da sem tako končal svojo športno pot.” – Bojan Križaj po zmagi na Vitrancu leta 1986
Leta 1999 je Jure Košir dosegel četrto zmago naših smučarjev na Vitrancu, za zdaj zadnjo v zgodovini. Da, 21 let je že od tega.
“Jaz sploh ne vem, kaj se dogaja. Samo to vem, da ko sem prišel dol, sem se takoj obrnil na levo in sem pogledal na semafor in videl enko. To je prekrasno! Jaz sem toliko časa čakal na to.” – Jure Košir po zmagi na Vitrancu leta 1999
Zadnje slovenske stopničke na pokalu Vitranc smo doživeli leta 2001, dosegel jih je veleslalomist Uroš Pavlovčič. Letošnji veliki obeti z Žanom Kranjcem so prestavljeni na prihodnje leto, ko bo Vitranc praznoval jubilejno, 60. izvedbo.
10428 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
"Proga en sam špalir gledalcev, nihče ne štedi grla." – legendarne besede reporterja Francija Pavšerja
Sprehodili smo se skozi radijski arhiv, razpihali prah s posnetkov in na plano potegnili nekaj najzanimivejših iz zgodovine Pokala Vitranc.
Bojan Križaj se je leta 1978 prvič povzpel na zmagovalni oder na domači tekmi, bil je tretji v veleslalomu, štiri leta pozneje, 1982, pa je Tržičan dosegel prvo slovensko zmago na Pokalu Vitranc.
Osemdeseta so bila zlata leta slovenskega alpskega smučanja. Za uspehe sta skrbela Bojan Križaj in čudežni deček Rok Petrovič. Dve zaporedni zmagi, najprej Petrovičeva leta 1985 in nato celo dvojna naslednje leto, ko je bil Križaj prvi, Petrovič pa drugi, sta bili vrhunec slovenskega smučanja na domačem tekmovanju. Z uspehi, ki jih morda nikoli več ne bomo doživeli.
“Vsakdo si želi zmagati doma in mislim, da je današnji uspeh krona moje celotne športne kariere. Če ne bo nobene zmage več, bom seveda fantastično zadovoljen, da sem tako končal svojo športno pot.” – Bojan Križaj po zmagi na Vitrancu leta 1986
Leta 1999 je Jure Košir dosegel četrto zmago naših smučarjev na Vitrancu, za zdaj zadnjo v zgodovini. Da, 21 let je že od tega.
“Jaz sploh ne vem, kaj se dogaja. Samo to vem, da ko sem prišel dol, sem se takoj obrnil na levo in sem pogledal na semafor in videl enko. To je prekrasno! Jaz sem toliko časa čakal na to.” – Jure Košir po zmagi na Vitrancu leta 1999
Zadnje slovenske stopničke na pokalu Vitranc smo doživeli leta 2001, dosegel jih je veleslalomist Uroš Pavlovčič. Letošnji veliki obeti z Žanom Kranjcem so prestavljeni na prihodnje leto, ko bo Vitranc praznoval jubilejno, 60. izvedbo.
Na združenem evropskem prvenstvu v Münchnu se začenjajo tudi atletska tekmovanja. V areno bo stopil tudi najboljši slovenski namiznoteniški igralec Darko Jorgić. Plavalcem pa se evropsko prvenstvo v Rimu počasi izteka.
Tim Gajser je znova na vrhu razpredelnice svetovnega prvenstva v elitnem razredu. Za Štajercem je vrhunska sezona, v kateri je prevladoval od uvodnega nastopa. Združeno evropsko prvenstvo v Münchnu je tudi že ponudilo prve slovenske medalje, v ospredju pa je olimpijska prvakinja Janja Garnbret.
Osrednje športno tekmovanje sredi avgusta je nedvomno združeno evropsko prvenstvo, ki poteka v Münchnu, kjer na najvišja mesta merijo tudi slovenski športniki. Janja Garnbret je celo med uradnimi zvezdnicami tekmovanja. Bo pa to nedelja, ko bo Tim Gajser znova postal svetovni prvak v motokrosu, nov uspeh mu lahko prepreči le kakšna nepredvidljivost na progi. Dodali bomo še košarkarski odmev iz Carigrada.
Na združenem evropskem prvenstvu devetih športnih panog v Münchnu bo Janja Garnbret lovila medaljo, ki je edine še nima v svoji zbirki. Želi si postati evropska prvakinja v težavnosti. V finalu pa ne bo osamljena Slovenka. Po moškem se začenja tudi žensko državno prvenstvo v nogometu in takoj za uvod bomo spremljali derbi med Olimpijo in Pomurjem v Ljubljani. Dodali bomo še nekaj odmevov iz košarkarske reprezentance, ki je na turnirju v Carigradu.
Dočakali smo obdobje v letu, ki nam bo na športnem področju ponudilo kar deset evropskih prvenstev hkrati. Devet jih bo gostil Muenchen, plavalci bodo zbrani v Rimu. Tui slovenske odprave bodo v svojih vrstah imele nekaj favoritov za visoka mesta in tudi odličja.
Avgust je že vrsto let čas, ko se tudi evropski smučarji odpravijo na južno poloblo, da bi opravili nekaj treninga na snežni podlagi. Po dveh letih suše zaradi kovida se bodo odpravili na jug tudi slovenski smučarji. Dodali bomo še prve odmeve po šahovski olimpijadi, ki je bila prvič v Indiji. Najbolj nas bo zanimal slovenski pogled na to največje šahovsko tekmovanje na svetu, na katerem je nastopilo kar 188 držav.
S slovenskega zornega kota bosta na športnem področju ob koncu poletja brez dvoma v ospredju evropsko prvenstvo v košarki in svetovno v odbojki.
Za nami so štirje krogi 32. državnega prvenstva v nogometu. Ob vseh težavah pri Olimpiji je največje presenečenje, da so prav zeleno-beli iz prestolnice ta čas na vrhu razpredelnice, in to brez oddane točke. Očitno je bil izbor novega trenerja, Španca Alberta Riere, zadetek v polno. Dodali bomo še nekaj juda, saj je minilo deset let od zlate olimpijske medalje Urške Žolnir v Londonu. Bila je prva slovenska športnica, ki je na največjem tekmovanju slišala Zdravljico.
Slovenski košarkarji so v Celju odigrali drugo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom. Po uspehu z Nizozemci so bili tokrat nasproti Črnogorci, ki na evropski lestvici merijo višje od »tulipanov«. Slovenija je tudi to tekmo odigrala brez svojih najboljših igralcev. Poletna velika nagrada v smučarskih skokih se je z juga Poljske preselila pod Alpe, slovenske skakalke pa so še naprej vrh v ženskih skokih. Ta nedelja že lahko prinese nov naslov svetovnega prvaka v motokrosu za Tima Gajserja.
Med športi, ki bodo prisotni na bližnjem t. i. super evropskem prvenstvu v Muenchnu, bo tudi gimnastika. Nekdaj je slovenskemu športu prinašala številna odličja, trenutno pa smo Slovenci precej oddaljeni od najboljših. Morda bo na Bavarskem nov mejnik.
Vse bliže so tekme slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, kjer bo Slovenija po petih letih branila evropski naslov. Slovenci v teh dneh v Celju še igrajo pripravljalne tekme. Tokrat s Črno Goro. Košarki dodajamo še golf, saj so slovenske igralke našle pot tudi med najboljše v tej panogi, ki smo jo običajno šteli le za prestižno. O zadnjem major turnirju sezone.
Naslednji teden se bo v Münchnu začelo veliko evropsko prvenstvo, ki bo na enem kraju, v Olimpijskem parku, predstavilo kar devet športnih panog. V našem petkovem popoldanskem Navalu predstavljamo priprave telovadcev in športnih plezalcev na izzive na Bavarskem.
Neveljaven email naslov