Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minilo je dobrih 3600 let od največjega vulkanskega izbruha v zadnjem stotisočletju na svetu. Zgodil se je v Grčiji, pravzaprav v Egejskem morju. Takrat je močna erupcija, ki je poslala v zrak 90 milijonov ton magme in vulkanskega pepela, izpraznila vulkan in preoblikovala nekoč okrogel otok Strogili v arhipelag, ki danes šteje pet otokov. Nastala je mogočna kaldera (vulkansko žrelo) s premerom 12 km. Pepel je pokopal tudi takrat zelo razvito mesto minjonske civilizacije Akrotiri, ki so ga odkrili šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Približno pol tisočletja je bil otok nenaseljen, v osmem stoletju pa so ga ponovno naselili Dorci s kraljem Tero na čelu in nekaj deset Špartanci. Takrat so ga poimenovali Tera, imenoval pa se je tudi Kalista, danes pa je po svetu znan kot Santorini. Zgodba o imenih je ena izmed mnogih posebnosti tega otoka; zgodb, mitov in legend pa je še veliko več kot jih je mogoče objaviti v eni sami oddaji. Povezane so z vulkanskimi izbruhi in potresi, vojaškimi osvajanji in spopadi, nadnaravnimi silami in delovanjem piratov, ne nazadnje pa tudi s čarovnicami, vampirji in drugimi podobnimi stvori. Ena izmed legend pravi, da bi lahko bil Santorini bil izgubljeni otok Atlantida, trdih dokazov seveda ni. Mit o Antlantidi, zakuhal ga je Platon, je verjetno tudi ena izmed največjih ugank človeštva. Na Santoriniju je več cerkva in kapelic kot je dni v leti (več kot 600), več vina kot vode, znana je cerkev, ki so jo zgradili z rdečim vinom, nekoč pa je bilo tu več oslov kot ljudi. V zadnjih dvajsetih letih je otok, nekoč kmečki in reven ter velikokrat prizadet zaradi potresov in vulkanskih izbruhov, doletel še turistični boom. Otoku je prinesel oboje, dobre in slabe plati. O zgodovini in sedanjosti Santorinija, o tem govori Nedeljska reportaža Jurija Popova.
894 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Minilo je dobrih 3600 let od največjega vulkanskega izbruha v zadnjem stotisočletju na svetu. Zgodil se je v Grčiji, pravzaprav v Egejskem morju. Takrat je močna erupcija, ki je poslala v zrak 90 milijonov ton magme in vulkanskega pepela, izpraznila vulkan in preoblikovala nekoč okrogel otok Strogili v arhipelag, ki danes šteje pet otokov. Nastala je mogočna kaldera (vulkansko žrelo) s premerom 12 km. Pepel je pokopal tudi takrat zelo razvito mesto minjonske civilizacije Akrotiri, ki so ga odkrili šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Približno pol tisočletja je bil otok nenaseljen, v osmem stoletju pa so ga ponovno naselili Dorci s kraljem Tero na čelu in nekaj deset Špartanci. Takrat so ga poimenovali Tera, imenoval pa se je tudi Kalista, danes pa je po svetu znan kot Santorini. Zgodba o imenih je ena izmed mnogih posebnosti tega otoka; zgodb, mitov in legend pa je še veliko več kot jih je mogoče objaviti v eni sami oddaji. Povezane so z vulkanskimi izbruhi in potresi, vojaškimi osvajanji in spopadi, nadnaravnimi silami in delovanjem piratov, ne nazadnje pa tudi s čarovnicami, vampirji in drugimi podobnimi stvori. Ena izmed legend pravi, da bi lahko bil Santorini bil izgubljeni otok Atlantida, trdih dokazov seveda ni. Mit o Antlantidi, zakuhal ga je Platon, je verjetno tudi ena izmed največjih ugank človeštva. Na Santoriniju je več cerkva in kapelic kot je dni v leti (več kot 600), več vina kot vode, znana je cerkev, ki so jo zgradili z rdečim vinom, nekoč pa je bilo tu več oslov kot ljudi. V zadnjih dvajsetih letih je otok, nekoč kmečki in reven ter velikokrat prizadet zaradi potresov in vulkanskih izbruhov, doletel še turistični boom. Otoku je prinesel oboje, dobre in slabe plati. O zgodovini in sedanjosti Santorinija, o tem govori Nedeljska reportaža Jurija Popova.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov