Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čiliji, superživilo, ki vas naredi srečne. Ali pa vsaj peče.

03.12.2017


Slovenija je prava Kolumbija čilija v Evropi. Imamo pa tudi pravi čilijev kartel.

Slovenijo je z vidika moderne gastronomije najprej zajelo ljubiteljsko varjenje piva. Potem so se pojavili gurmanski hamburgerji. Sledilo je združevanje obeh področij in zdaj ima vsako slovensko mesto, ki da nekaj nase, vsaj eno prireditev, kjer ponujajo posebne hamburgerje in točijo butično pivo. Ali pa imajo vsaj eno mesto, kjer lahko oboje dobite. Pred približno tremi leti pa so se kot tretji dobrojedski val pojavili ljubitelji nekoč eksotične rastline, ki si izmenjujejo semena, sveže in posušene plodove, recepte in omake. Sami sebi pravijo chilli-headi in so ljubitelji drobnih pekočih papričic, polnih kapsaicina. Obiskal sem jih na tradicionalni izmenjavi semen in drugih pridelkov na stari tržnici v ljubljanski Šiški.

Kdor prejšnjo soboto ni vedel, da gre za srečanje ljubiteljev čilijev na stari tržnici v Šiški, je verjetno najprej pomislil na trgovanje z neko drugo eksotično rastlino, ki izvira iz Indije. Cel kup ljudi z majhnimi polivinilastimi vrečkami z majhnimi nalepkami na njih. V njih posušena semena, na mizah cele zbirke različnih plodov. Vsi so nekaj ovohavali, nekateri tudi poizkušali. Na 100 metrov je bilo očitno, da gre za ljudi, ki vedo, kaj iščejo. In kaj ponujajo. Laik bi verjetno ob imenih habanero, devil’s tongue (hudičev jezik), jolokia in podobno zgolj skomignil z rameni. Pravi ljubitelj oziroma čilihed (chili-head) pa ob tem vztrepeta.

Najbolj goreči ljubitelji pekočih malih zlodejev torej sami sebi pravijo čilihedi. Izraz prihaja iz ZDA, kjer je ljubiteljsko gojenje malih pikantnih paprik razvito že dlje časa. Matic Vizjak, eden izmed tistih, ki se z njimi ukvarjajo tudi poklicno ter Adam Šerc, pravi Pablo Escobar čiliscene pri nas, jih opisujeta kot ljudi, ki skoraj vsak obrok začinijo s čilijem na tisoč in en način, ga gojijo, menjajo, dajejo in sprejemajo nasvete in se povezujejo v skupine, kjer lahko svojo dejavnost še oplemenitijo.

In koliko sadik in rastlin ima pravi čilihed? Glede na slišano, je 20 vrst čilija za začetek več kot dovolj. A prav nihče ne ostane pri tej številki, povedo, ker te zadeva začne zanimati in potem omejitev ni več. Čilihedi in vsi tisti, ki jih pekoča kulinarika zanima, se združujejo predvsem v skupino na družbenem omrežju facebook, ki nosi ime Čudoviti svet čilija. No, v bistvu gre bolj za skupnost kot pa za skupino, doda Adam Šerc. Nekaj tisočim članom skupine na družbenem omrežju poveljuje administratorka Tina Lisac. Ki tudi sama ne prihaja na tradicionalno izmenjavo semen samo zaradi čilija. Pomembnejša se ji zdi družabna komponenta, prijateljstvo in povezanost med člani skupine.

Najmlajši čilihed na izmenjavi semen je bil Primož Zavec, ki šteje šele 15. Pa ni začetnik. Z gojenjem čilija se ukvarja že tri leta in je pravi mojster svojega konjička. Ta mu na dan v času sezone vzame okoli dve uri časa.

Matic Vizjak je tudi sicer kuhar in ni mu težko verjeti, ko gre za vprašanje vseh legend, ki so se spletle okoli pekoče zelenjave in njenega uživanja. Čiliji, ki so bolj pekoči od enega milijona (!) skovilov so po njegovem mnenju za kulinariko bolj kot ne neuporabni. Za povprečnega ljubitelja je že ta številka dovolj, najbolj prekaljeni čilihedi pa posegajo do pravih malih orožij, ki štejejo do skoraj treh milijonov skovilov. Da bi to izmerili, pa bi potrebovali resne znanstvene meritve, doda Matic.

Botanika, kulinarika, dobrodelnost in družabna komponenta, ki sproščajo hormon sreče. Lahko bi skoraj rekli, da gre za idealno kombinacijo. Malo pa tudi za modo. Adam Šerc smeje doda, da je skupina Čudoviti svet čilija pravi kartel, ko gre za to začimbo. In Slovenija prava mala Kolumbija sredi Evrope. Imamo več kot 30 uradnih izdelovalcev čilijevih omak pri dveh milijonih prebivalcev. Italija jih ima 5 pri skoraj 70 milijonih.

Po novem imamo tudi vina s čilijem. Vendar, pove Matic, tega je treba, kot vse dobre stvari, uživati previdno. Ima namreč stranske učinke, ki znajo biti nepredvidljivi. Čili namreč velja za enega izmed najboljših naravnih afrodiziakov.


Nedeljska reportaža

894 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Čiliji, superživilo, ki vas naredi srečne. Ali pa vsaj peče.

03.12.2017


Slovenija je prava Kolumbija čilija v Evropi. Imamo pa tudi pravi čilijev kartel.

Slovenijo je z vidika moderne gastronomije najprej zajelo ljubiteljsko varjenje piva. Potem so se pojavili gurmanski hamburgerji. Sledilo je združevanje obeh področij in zdaj ima vsako slovensko mesto, ki da nekaj nase, vsaj eno prireditev, kjer ponujajo posebne hamburgerje in točijo butično pivo. Ali pa imajo vsaj eno mesto, kjer lahko oboje dobite. Pred približno tremi leti pa so se kot tretji dobrojedski val pojavili ljubitelji nekoč eksotične rastline, ki si izmenjujejo semena, sveže in posušene plodove, recepte in omake. Sami sebi pravijo chilli-headi in so ljubitelji drobnih pekočih papričic, polnih kapsaicina. Obiskal sem jih na tradicionalni izmenjavi semen in drugih pridelkov na stari tržnici v ljubljanski Šiški.

Kdor prejšnjo soboto ni vedel, da gre za srečanje ljubiteljev čilijev na stari tržnici v Šiški, je verjetno najprej pomislil na trgovanje z neko drugo eksotično rastlino, ki izvira iz Indije. Cel kup ljudi z majhnimi polivinilastimi vrečkami z majhnimi nalepkami na njih. V njih posušena semena, na mizah cele zbirke različnih plodov. Vsi so nekaj ovohavali, nekateri tudi poizkušali. Na 100 metrov je bilo očitno, da gre za ljudi, ki vedo, kaj iščejo. In kaj ponujajo. Laik bi verjetno ob imenih habanero, devil’s tongue (hudičev jezik), jolokia in podobno zgolj skomignil z rameni. Pravi ljubitelj oziroma čilihed (chili-head) pa ob tem vztrepeta.

Najbolj goreči ljubitelji pekočih malih zlodejev torej sami sebi pravijo čilihedi. Izraz prihaja iz ZDA, kjer je ljubiteljsko gojenje malih pikantnih paprik razvito že dlje časa. Matic Vizjak, eden izmed tistih, ki se z njimi ukvarjajo tudi poklicno ter Adam Šerc, pravi Pablo Escobar čiliscene pri nas, jih opisujeta kot ljudi, ki skoraj vsak obrok začinijo s čilijem na tisoč in en način, ga gojijo, menjajo, dajejo in sprejemajo nasvete in se povezujejo v skupine, kjer lahko svojo dejavnost še oplemenitijo.

In koliko sadik in rastlin ima pravi čilihed? Glede na slišano, je 20 vrst čilija za začetek več kot dovolj. A prav nihče ne ostane pri tej številki, povedo, ker te zadeva začne zanimati in potem omejitev ni več. Čilihedi in vsi tisti, ki jih pekoča kulinarika zanima, se združujejo predvsem v skupino na družbenem omrežju facebook, ki nosi ime Čudoviti svet čilija. No, v bistvu gre bolj za skupnost kot pa za skupino, doda Adam Šerc. Nekaj tisočim članom skupine na družbenem omrežju poveljuje administratorka Tina Lisac. Ki tudi sama ne prihaja na tradicionalno izmenjavo semen samo zaradi čilija. Pomembnejša se ji zdi družabna komponenta, prijateljstvo in povezanost med člani skupine.

Najmlajši čilihed na izmenjavi semen je bil Primož Zavec, ki šteje šele 15. Pa ni začetnik. Z gojenjem čilija se ukvarja že tri leta in je pravi mojster svojega konjička. Ta mu na dan v času sezone vzame okoli dve uri časa.

Matic Vizjak je tudi sicer kuhar in ni mu težko verjeti, ko gre za vprašanje vseh legend, ki so se spletle okoli pekoče zelenjave in njenega uživanja. Čiliji, ki so bolj pekoči od enega milijona (!) skovilov so po njegovem mnenju za kulinariko bolj kot ne neuporabni. Za povprečnega ljubitelja je že ta številka dovolj, najbolj prekaljeni čilihedi pa posegajo do pravih malih orožij, ki štejejo do skoraj treh milijonov skovilov. Da bi to izmerili, pa bi potrebovali resne znanstvene meritve, doda Matic.

Botanika, kulinarika, dobrodelnost in družabna komponenta, ki sproščajo hormon sreče. Lahko bi skoraj rekli, da gre za idealno kombinacijo. Malo pa tudi za modo. Adam Šerc smeje doda, da je skupina Čudoviti svet čilija pravi kartel, ko gre za to začimbo. In Slovenija prava mala Kolumbija sredi Evrope. Imamo več kot 30 uradnih izdelovalcev čilijevih omak pri dveh milijonih prebivalcev. Italija jih ima 5 pri skoraj 70 milijonih.

Po novem imamo tudi vina s čilijem. Vendar, pove Matic, tega je treba, kot vse dobre stvari, uživati previdno. Ima namreč stranske učinke, ki znajo biti nepredvidljivi. Čili namreč velja za enega izmed najboljših naravnih afrodiziakov.


15.01.2017

Šolanje policijskih službenih psov

Psi so postali zvesti in nepogrešljivi pomočniki tudi pri opravljanju različnih policijskih nalog. Kakšne lastnosti mora imeti policijski služben pes, kako poteka šolanje, za kakšne naloge jih šolajo, kako jih motivirajo za delo in kakšno je pravzaprav delo inštruktorja? To je v Nedeljski reportaži raziskovala Petra Medved. Obiskala je oddelek za šolanje službenih psov, v katerem šolajo pse in usposabljajo vodnike službenih psov slovenske policije.


08.01.2017

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


01.01.2017

Kisla voda

Bogastvo vodnih virov je za številne nekaj samoumevnega, nekateri pa imajo še vedno zelo omejen dostop do zdrave pitne vode. Tudi v naši državi, čeprav slovi kot zelena oaza Evrope, ki ji vode ne manjka. Posebna zgodba pa so izviri mineralnih voda, slatin in podobnih, ki jih na tako rekoč vseh območjih države najdemo kar lepo število. Nekaj teh izvirov ima zaradi stoletnega zdravstvenega in ekonomskega izkoriščanja svetovni sloves, spet drugi pa so med širšo javnostjo bolj malo znani. Mednje sodi tudi izvir Kisle vode. Ta leži na območju južnih Karavank, na katerem je znanih in opisanih kar osem izvirov mineralnih voda. Kisla ali Železna voda izvira pod Pastirkovim vrhom ob znani solčavski panoramski cesti nad dolino Savinje oziroma nad Logarsko dolino. Če se do izvira pripeljemo z avtom ali kolesom, lahko svoje prevozno sredstvo pustimo pod Krofičevo kmetijo in se po dobro označeni gozdni stezi sprehodimo do izvira. Izvir Kisle vode bomo spoznali ob poslušanju današnje nedeljske reportaže; njen avtor je Milan Trobič.


25.12.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


18.12.2016

Čevlji z visoko peto

Danes so čevlji z visoko peto simbol ženskega spola, medtem ko pogled v zgodovino razkriva, da so pete svoje mesto sprva našle v moški garderobi. Pred približno 400 leti, v 17. stoletju, so jih, zaradi funkcionalnosti pri jahanju konjev, nosili moški. Kasneje je višina pet skupaj z dolžino konice čevlja nakazovala ugled moškega, ki jih je nosil. Danes čevlji z visoko peto predstavljajo ženskost, eleganco, samozavest in privlačnost. Če nanje pogledamo s kritičnega feminističnega vidika, pa predstavljajo patriarhalnost in objektivizirajo žensko telo. Nedeljsko reportažo o čevljih s peto je pripravila Darja Pograjc.


11.12.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


04.12.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


27.11.2016

Nedeljska reportaža

Ko so se zime še vlekle v poletje, se je v naših Alpah odvil dogodek, ki mu ni para v naši smučarski zgodovini. Elitna planinska enota ameriške vojske, je na pogorju Mangarta tik po koncu velike svetovne morije organizirala smučarsko tekmo. Junija 1945 ko meja z Italijo še ni bila natančno določena, so se v slovenski Alpah mudili pripadniki 10 gorske divizije ameriške vojske in poskrbeli za prvi nastop ameriških smučarjev na Evropskih tleh po zimski olimpijadi iz leta 1936, ki je bila v nemškem Garmischu. Več o tem in o razstavi, ki so je na to temo pripravil Slovenski smučarski muzej v Tržiču pa Marko Radmilovič v Nedeljski reportaži.


20.11.2016

Balonarski praznik v Rušah

Približno dve tretjini tokratne Nedeljske reportaže je nastalo visoko nad tlemi – v toplozračnem balonu nekje med Rušami v Dravski dolini, Mariborom in Marjeto na Dravskem polju. Bili smo na balonarskem prazniku v Rušah, kjer so gostili skorajda vse, kar na ta način leti na slovenskem nebu. Z mikrofonom – in vsaj na začetku z malim cmokom v grlu – se je v nebo podal Stane Kocutar.


13.11.2016

SOKOLARJENJE

Je sokolarjenje sport ali ljubiteljsko gojenje ptic? Kaksna je tradicija sokolarjenja na slovenskem, kaksne lastnosti ima ta ptica, kako je z vracanjem teh ptic v naravo- vse to bomo izvedeli v Nedeljski reportazi s Petro Medved, ki je obiskala dva slovenska sokolarja.


06.11.2016

Lampedusa - otok upanja

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


30.10.2016

Fidov gaj

"Na pragu Logarske doline se v slikovitem naravnem okolju skriva tematski park Fidov gaj - Dediščina ljudske modrosti. Fidov gaj predstavlja izjemno zapuščino solčavskega zdravilca Vida Strgarja - Fide in nas hkrati seznanja z življenjem in delom naših preprostih in marljivih prednikov, ki so znali živeti v spoštljivem sobivanju z naravo." Tako so zapisali na spletnih straneh gostišča Firšt, kjer so uredili omenjeni etnološki park. Poleg tega imajo v svojih prostorih manjši muzej, kjer sta urejeni stalni razstavi: Potočka zijalka - zatočišče ledenodobnega človeka na Olševi ter Zdravje bolnikov - ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini, kjer lahko spoznamo ljudskega učenjaka, zdravilca in čudodelca Vida Strgarja - Fido. Avtor oddaje je Milan Trobič.


23.10.2016

Gorsko kolesarstvo pri Dixiju na Koroškem

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


23.10.2016

Gorsko kolesarstvo je pri nas doma na Koroškem

Koroška že tako dolgo časa čaka na tako imenovano tretjo razvojno os, da bi od Ljubljane do tja verjetno prej prišli s kolesom, kakor pa po vseh predpisih in preko vseh ovir, ki se vedno znova pojavljajo in to regijo silijo v iskanje drugačnih rešitev. In ravno kolesa in z njimi kolesarji so tisti, ki so poleg številnih športnikov, kot na primer Tine Maze in Janje Garnbret, sloves te pokrajine ponesli v širni svet. Gorsko kolesarstvo je namreč v severovzhodnem delu Slovenije doživelo razcvet, kakršnega še pred nekaj desetimi leti ni pričakoval nihče. Zdaj Koroško kot vrhunsko destinacijo za to obliko športa promovirajo tako rekoč vsi, ki v tem športu najdejo od adrenalina do uživanja v neokrnjeni naravi. V nedeljski reportaži se je Jure K. Čokl podal po sledeh začetnikov tega športa, ki postaja vedno bolj pomembna tržna niša in Koroško poleg športnikov in lesa z debelim flomastrom riše na zemljevid sveta.


16.10.2016

Janez, Danilo in štimance

V iskanju dediščine na slovenskem, se raziskovalci ustavijo ali na snovni, redkeje na nesnovni dediščini. Nikomur do sedaj pa še ni padlo na pamet, da bi zvok proglasil za dediščino. Vse do trenutka, ko sta v staro gotsko pletersko cerkev vstopila Janez in Danilo.


09.10.2016

CENTER PONOVNE UPORABE

V povprečju vsakdo izmed nas na leto zavrže 5 kg še uporabnih izdelkov. Inovativna poslovna ideja o ustanovitvi Centra ponovne uporabe je bila odgovor na globalni trend nenehnega nadomeščanja starih, še vedno uporabnih izdelkov, z novimi. Center ponovne uporabe deluje v sistemu krožnega gospodarstva in prispeva k varčevanju virov, surovin in omogoča pripravo na ponovno uporabo zavrženih, a še vedno uporabnih izdelkov, ki bi sicer postali odpadek. V Sloveniji deluje že devet takšnih centrov, v nedeljski reportaži pa bomo obiskali prvi in najstarejši center pri nas, ki deluje v Rogaški Slatini. V centru pravijo, da izvajajo tako imenovani upcycling in izdelke preoblikujejo v nove unikatne mojstrovine. Center pa je tudi dober primer socialnega podjetništva. Oddajo pripravlja Bojan Leskovec.


02.10.2016

Tako smo na Dravi izpirali zlato

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


25.09.2016

Tekmovanje pridelovalcev buč velikank

Že nekaj zadnjih let se v Mozirskem gaju na pragu jeseni pomerijo pridelovalci buč velikank. Na državnem prvenstvu izvedejo natančno in zapleteno tehtanje in nato razglasijo zmagovalca, oziroma zmagovalko. Najtežjo slovensko bučo tekočega letnika. O dogodkih, ki se odvijejo pred prvenstvom, kot tudi ob poglobljenih intervjujih z protagonisti, kot tudi o koreninah tega športa v Nedeljski reportaži z Markom Radmilovičem.


18.09.2016

Santorini - Meka industrijskega turizma

Santorini, otok v Kikladih v Egejskem morju je gotovo eden bolj zanimivih grških otokov. Ima eno izmed najbolj dramatičnih zgodovin, ki je vplivala na njegovo podobo, naravo, kulturo in socialno podobo. Santorini je vodilni otok arhipelaga petih otokov, takšno podobo nekoč enega in sicer okroglega otoka pa so oblikovali vulkanski izbruhi, ki se ponavljajo vsakih 15 do 20 tisoč let. Najhujši je bil tisti iz leta 1631 pred našim štetjem, ki ga strokovnjaki štejejo za največjega na svetu v zadnjih sto tisoč letih. V tem je vulkan izbruhal vso svojo vsebino - 90 milijard ton magme in se izpraznil ter naredil prostor verjetno največji kalderi na svetu, ki jo je napolnilo morje. Vulkanski prah je za nekaj časa dneve spremenil v noč, zaneslo pa ga je celo na Grenlandijo in v Kalifornijo. V naslednjih dvanajstih izbruhih, zadnjem leta 1950, se je izoblikovala današnja podoba tega otočja. Otočje je torej vulkansko, otok Nea Kameni pa ima tri še zmeraj delujoča žarišča iz katerih v zrak uhajajo plini žveplovega dioksida. Santorini je bil nekaj stoletij zapuščen, potem ko je 6 tisoč let pred našim štetjem tam že vladala zelo razvita človeška skupnost. Dokaz za to so egejski Pompeji, starodavno mesto Akrotiri, ki ga je odkril in začel odkopavati sloviti grški arheolog Spiridon Marinatos leta 1967. Danes je to pokrito najdišče, ki se razprostira na 12 tisoč kvadratnih metrih površine. Kaldera, ena izmed štiridesetih na svetu, in Akrotiri sta glavni značilnosti tega vulkanskega otočja, zanimiva pa je tudi teorija, da je Santorini del izginule civilizacije Atlantide o kateri je ustvaril nerazrešljivo uganko grši filozof Platon. S tem se domačini ne ukvarjajo preveč, veliko bolj jih zanima razvoj turizma v katerega so se brezglavo vrgli pred dobrimi tremi desetletji in se danes že sprašujejo, kakšno škodo so si s tem naredili. Posledice industrijskega turizma so namreč vse hujše in vse manj obvladljive. O vsem tem v Nedeljski reportaži Jurija Popova, ki nam bo pojasnil tudi, zakaj


11.09.2016

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


Stran 20 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov