Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Planinska jama

26.08.2018


Največje evropsko jamsko sotočje

Slovenijo je nemogoče dobro spoznati, če ne obiščemo tudi njenega podzemnega sveta, saj je naša mala dežela skoraj v celoti podkletena. Nad površjem je med drugim več kot 340 gorskih vrhov višjih od 2 tisoč metrov, na površju je več kot 60 rek daljših od dvajset kilometrov in več kot 320 jezer, pod površjem pa približno 30 tisoč ali več jam.

V registru jih je ta čas približno 12 tisoč, na seznamu turistične jamske transverzale pa 21. Najdaljša vodna jama je Planinska jama v jugozahodnem delu znamenitega Planinskega polja, ki se večkrat spremeni v jezero. V globino sega dobrih pet kilometrov, približno 500 metrov od vhoda pa je največje evropsko sotočje dveh rek. Tam se združita reka Rak, ki priteče po poltretji kilometer dolgem Rakovem rokavu iz Rakovega Škocjana in Pivka, ki priteče po dva kilometra dolgem Pivškem rokavu. Združita se v Unico, ki se zliva na Planinsko polje. Tako se v tej jami srečajo tri izmed sedmih imen reke Ljubljanice.

V Pivškem rokavu je tudi eno izmed največjih bivališč človeških ribic pri nas. Jamarji so ta del jame poimenovali Paradiž. Pred leti so jih našteli približno 800. Po velikosti so to druge največje na Slovenskem, saj merijo v povprečju 25 centimetrov. Največje, približno 5 centimetrov v povprečju daljše, živijo v jamah na širšem območju Sežane. Človeška ribica, proteus ali tudi močeril, so sicer zelo trpežne živali, ki zdržijo tudi po več let brez hrane, so pa tudi plenilke, saj imajo več kot sto zob. Planinska jama, ki jo bomo obiskali v tokratni Nedeljski reportaži Jurija Popova, je tudi ena izmed najbogatejših po živalskih prebivalcih.

V njej so našli več kot 100 primerkov različnih živali, največ enoceličarjev. Prvi, ki je prodrl do sotočja Raka in Pivke je bil planinski kaplan Anton Urbas leta 1849. Obiskal jo je tudi začetnik načrtnega in natančnega preučevanja slovenskih kraških jam češki jamar Viljem Putik, poznal pa jo je tudi sloviti polihistor Janez Vajkard Valvasor, saj jo je omenil v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Italijani so jo po letu 1920 in uveljaviti tako imenovane rapalske meje, spremenili v vojaški objekt. V njej so zgradili umetni tunel, dolg 30 metrov, ter 7 enajstmetrskih mostov.

Vseh svojih gradbenih načrtov pa očitno niso uresničili, saj so to območje morali zapustiti po kapitulaciji leta 1943. Po drugi svetovni vojni je Planinska jama postala neke vrste znanstveni laboratorij za preučevanje jamskega življenja, ki nenehno ponuja nova in nova spoznanja.


Nedeljska reportaža

894 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Planinska jama

26.08.2018


Največje evropsko jamsko sotočje

Slovenijo je nemogoče dobro spoznati, če ne obiščemo tudi njenega podzemnega sveta, saj je naša mala dežela skoraj v celoti podkletena. Nad površjem je med drugim več kot 340 gorskih vrhov višjih od 2 tisoč metrov, na površju je več kot 60 rek daljših od dvajset kilometrov in več kot 320 jezer, pod površjem pa približno 30 tisoč ali več jam.

V registru jih je ta čas približno 12 tisoč, na seznamu turistične jamske transverzale pa 21. Najdaljša vodna jama je Planinska jama v jugozahodnem delu znamenitega Planinskega polja, ki se večkrat spremeni v jezero. V globino sega dobrih pet kilometrov, približno 500 metrov od vhoda pa je največje evropsko sotočje dveh rek. Tam se združita reka Rak, ki priteče po poltretji kilometer dolgem Rakovem rokavu iz Rakovega Škocjana in Pivka, ki priteče po dva kilometra dolgem Pivškem rokavu. Združita se v Unico, ki se zliva na Planinsko polje. Tako se v tej jami srečajo tri izmed sedmih imen reke Ljubljanice.

V Pivškem rokavu je tudi eno izmed največjih bivališč človeških ribic pri nas. Jamarji so ta del jame poimenovali Paradiž. Pred leti so jih našteli približno 800. Po velikosti so to druge največje na Slovenskem, saj merijo v povprečju 25 centimetrov. Največje, približno 5 centimetrov v povprečju daljše, živijo v jamah na širšem območju Sežane. Človeška ribica, proteus ali tudi močeril, so sicer zelo trpežne živali, ki zdržijo tudi po več let brez hrane, so pa tudi plenilke, saj imajo več kot sto zob. Planinska jama, ki jo bomo obiskali v tokratni Nedeljski reportaži Jurija Popova, je tudi ena izmed najbogatejših po živalskih prebivalcih.

V njej so našli več kot 100 primerkov različnih živali, največ enoceličarjev. Prvi, ki je prodrl do sotočja Raka in Pivke je bil planinski kaplan Anton Urbas leta 1849. Obiskal jo je tudi začetnik načrtnega in natančnega preučevanja slovenskih kraških jam češki jamar Viljem Putik, poznal pa jo je tudi sloviti polihistor Janez Vajkard Valvasor, saj jo je omenil v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Italijani so jo po letu 1920 in uveljaviti tako imenovane rapalske meje, spremenili v vojaški objekt. V njej so zgradili umetni tunel, dolg 30 metrov, ter 7 enajstmetrskih mostov.

Vseh svojih gradbenih načrtov pa očitno niso uresničili, saj so to območje morali zapustiti po kapitulaciji leta 1943. Po drugi svetovni vojni je Planinska jama postala neke vrste znanstveni laboratorij za preučevanje jamskega življenja, ki nenehno ponuja nova in nova spoznanja.


11.05.2014

Drevak na Cerkniškem jezeru

Avtor: Ivan Merljak. Drevak je pračoln, bi lahko rekli. Dolbli so ga že mostiščarji na barju, poznali pa so ga vse do druge polovice prejšnjega stoletja, ko je naglo izginil zaradi uveljavitve lažjih materialov, še posebej plastike. Pa vendar, v Dolenjem jezeru ob Cerkniškem jezeru zna Tone Lovko še dandanes izdolbsti pravi drevak ... Obiskal ga je avtor oddaje, Ivan Merljak.


04.05.2014

Na obisku v rezbarski delavnici

Menda je v človeku neka prastara sila, ki ga vleče k temu, da povsem navaden les preoblikuje v nekaj občudovanja vrednega. Kdo so ljudje, ki najprej z motorno žago in nato z dleti ter še s kakšnim bolj natančnim orodjem dajo podobo najrazličnejšim izdelkom iz lesa? Oblikujejo skulpture, podobe, vztrajajo ob zahtevnih intarzijah in se povezujejo s sorodno mislečimi doma in po svetu. V Nedeljski reportaži bo Stane Kocutar obiskal nekaj članov Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, ki jih družita delo in prijateljstvo.


27.04.2014

Ženske v sedlih jeklenih konjičkov

Avtor: Jure Čokl. Včasih so ljudje ob besedi "motoristka" pomislili na sopotnico na motorju, ki je krasila jeklenega konjička in bila obsojena na sedenje zadaj. Da bi prijela za krmilo jeklenega konja in ga pognala po cesti, ni prišlo niti na kraj pameti nikomur. Motorji so nevarni, prehitri, pretežki, "to ni za punce" ... Še ena izmed zgodb torej, kjer so si ženske morale priboriti enakopravnost, porečete. Pa ni čisto tako. Brez vsakega boja je preprosto prišel čas, ko so ženske dobesedno vzele stvari v svoje roke - naredile izpit - kot moški, si kupile motor - brez moških in nato še lepše, bolj elegantne in s prav toliko adrenalina zapeljale (tudi) na naše ceste. Ste pomislili, da vozijo lažje in manj zahtevne motorje? Napaka! Vozijo čisto prave zverine in to tako, da jih od motoristov loči le eleganca, ki je pri motoristkah očitna. Med bencinskimi hlapi, "stotnijami konjskih moči" ter hrumenjem motorjev slovenskih motoristk je Jure Čokl preveril, ali bi mu morda uspelo katero izmed njih ujeti pred mikrofon.


20.04.2014

Žudije, avtor: Marko Radmilovič

Na praznični dan se bomo ozrli tudi po velikonočnih tradicijah sosednjih držav. V Dalmaciji in njenem zaledju so namreč v zadnjih dvajsetih letih spet obudili prastari običaj tako imenovane "žudije". Gre za rimske čuvaje Kristusovega groba, ki so se, po svetopisemskih pričevanjih, ob pogledu na vstalega Kristusa v strahu razbežali. Običaj v dnevih okoli Velike noči postaja vse bolj priljubljen, tako da zadnja leta organizirajo celo festival skupin "žudij" iz posameznih krajev. Sicer pa več v Nedeljski reportaži Marka Radmiloviča.


13.04.2014

Cvetnonedeljske butare

avtor: Ivan Merljak Običaj priprave butar za cvetno nedeljo je že zelo star in ga poznamo po vsej Sloveniji. Res pa je, da se razlikuje od pokrajine do pokrajine in celo od vasi do vasi. Po primorskih mestih in vaseh so namreč že od nekdaj namesto butar uporabljali le oljčne vejice. Ljudje so butare in oljčne vejice blagoslavljali in potem manjše vejice iz njih zatikali za podboje vrat ali kam drugam, da bi varovale dom. Nameščali pa so jih tudi v hlevih, da bi varovale živino ? Avtor oddaje je Ivan Merljak.


06.04.2014

Knjiga – kulturni spomenik najvišje vrednosti

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


30.03.2014

Obrazi generala Maistra

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


23.03.2014

Ko zbadljivka postane vrlina foto IM

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


16.03.2014

»Dimek«

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


09.03.2014

Vrnitev (že skoraj) odpisanega klobuka

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


02.03.2014

Mladim se megli

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


23.02.2014

Večno zapeljiv vrvež tržnic

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


16.02.2014

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


09.02.2014

Leseni rogisti

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


02.02.2014

Jedrski reaktor Podgorica

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


26.01.2014

Strah pred, soočanje z …

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


19.01.2014

V svetu knjižnih miniatur

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


12.01.2014

Na vse načine v Zelških jamah

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


05.01.2014

Pratike skozi čas

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


29.12.2013

Novoletno zimzeleni Hrestač

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


Stran 27 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov