Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klub je bil ustanovljen že leta 1936, a še danes pa je v njem več kot sto članov
Če je bilo pred desetletji še enostavno definirati fotografijo kot umetnost, jo je danes to vse težje. Razvoj fotografske tehnike je vnesel nemalo zmede na to področje. Od leta 1887, ko je George Eastman izumil in patentiral prvi fotoaparat za prodajo, do danes, ko je svet preplavljen s fotografsko opremo, se je odnos do fotografije nenehno in včasih tudi drastično spreminjal.
Danes je svet preplavljen s fotoaparati in fotografijami. Ves svet je bil gotovo že večkrat fotografiran, da je verjetno težko najti kakšen delček sveta, da ga kakšna kamera še ni ujela. Kamere, ki so bile nekoč redkost, so danes v lasti skoraj slehernega zemljana. Tudi v najrevnejših deželah sveta ima skoraj vsak mobitel ali pametni telefon, kamera pa je sestavni del take naprave. Množijo se tudi fotografije, iz minute v minuto jih je posnetih najmanj toliko, kot mogoče vsega skupaj v prvem desetletju začetka množične fotografije – od Puharjevega heliopisa in Daguerrjeve dagerotipije naprej.
Hkrati pa se množijo tudi računalniški programi za obdelavo in predelavo fotografskih posnetkov. Ustvarjen je celo vtis, da lahko fotografijo v klasičnem pomenu besede posname vsak. Pa je to res, se je vprašal Jurij Popov in se odpravil na obisk k enemu izmed najstarejših fotografskih društev pri nas Fotoklubu Maribor. Sedež ima v Židovskem stolpu na Lentu v Mariboru, tam pa imajo tudi fotogalerijo Stolp.
Društvo je posebej ponosno nanjo, saj je znano, da so prav pri tem fotoklubu začeli s razstavno dejavnostjo in tako fotografiji dvignili pomen in ugled. Klub je bil sicer ustanovljen že leta 1936, tudi danes pa je v njem več kot sto članov – fotografov in ljubiteljev fotografske umetnosti.
V klubu vztrajajo na fotografskih temeljih, ki veljajo od njegove ustanovitve naprej. Osnovni smoter delovanja je umetniška fotografija, torej fotografija, ki ima vsebino, ki pripoveduje sama zase ali v nizu. Temu je namenjeno celotno delovanje fotokluba, ki ne vidi nobenega razloga, da bi zaradi napredne, danes digitalne tehnike, spreminjali fotografske podlage. Tudi danes je temelj dobre fotografije pravilna uporaba svetlobe in sence, če navedemo le prvo izmed nekaj temeljnih pravil.
894 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Klub je bil ustanovljen že leta 1936, a še danes pa je v njem več kot sto članov
Če je bilo pred desetletji še enostavno definirati fotografijo kot umetnost, jo je danes to vse težje. Razvoj fotografske tehnike je vnesel nemalo zmede na to področje. Od leta 1887, ko je George Eastman izumil in patentiral prvi fotoaparat za prodajo, do danes, ko je svet preplavljen s fotografsko opremo, se je odnos do fotografije nenehno in včasih tudi drastično spreminjal.
Danes je svet preplavljen s fotoaparati in fotografijami. Ves svet je bil gotovo že večkrat fotografiran, da je verjetno težko najti kakšen delček sveta, da ga kakšna kamera še ni ujela. Kamere, ki so bile nekoč redkost, so danes v lasti skoraj slehernega zemljana. Tudi v najrevnejših deželah sveta ima skoraj vsak mobitel ali pametni telefon, kamera pa je sestavni del take naprave. Množijo se tudi fotografije, iz minute v minuto jih je posnetih najmanj toliko, kot mogoče vsega skupaj v prvem desetletju začetka množične fotografije – od Puharjevega heliopisa in Daguerrjeve dagerotipije naprej.
Hkrati pa se množijo tudi računalniški programi za obdelavo in predelavo fotografskih posnetkov. Ustvarjen je celo vtis, da lahko fotografijo v klasičnem pomenu besede posname vsak. Pa je to res, se je vprašal Jurij Popov in se odpravil na obisk k enemu izmed najstarejših fotografskih društev pri nas Fotoklubu Maribor. Sedež ima v Židovskem stolpu na Lentu v Mariboru, tam pa imajo tudi fotogalerijo Stolp.
Društvo je posebej ponosno nanjo, saj je znano, da so prav pri tem fotoklubu začeli s razstavno dejavnostjo in tako fotografiji dvignili pomen in ugled. Klub je bil sicer ustanovljen že leta 1936, tudi danes pa je v njem več kot sto članov – fotografov in ljubiteljev fotografske umetnosti.
V klubu vztrajajo na fotografskih temeljih, ki veljajo od njegove ustanovitve naprej. Osnovni smoter delovanja je umetniška fotografija, torej fotografija, ki ima vsebino, ki pripoveduje sama zase ali v nizu. Temu je namenjeno celotno delovanje fotokluba, ki ne vidi nobenega razloga, da bi zaradi napredne, danes digitalne tehnike, spreminjali fotografske podlage. Tudi danes je temelj dobre fotografije pravilna uporaba svetlobe in sence, če navedemo le prvo izmed nekaj temeljnih pravil.
Avtor: Ivan Merljak. Drevak je pračoln, bi lahko rekli. Dolbli so ga že mostiščarji na barju, poznali pa so ga vse do druge polovice prejšnjega stoletja, ko je naglo izginil zaradi uveljavitve lažjih materialov, še posebej plastike. Pa vendar, v Dolenjem jezeru ob Cerkniškem jezeru zna Tone Lovko še dandanes izdolbsti pravi drevak ... Obiskal ga je avtor oddaje, Ivan Merljak.
Menda je v človeku neka prastara sila, ki ga vleče k temu, da povsem navaden les preoblikuje v nekaj občudovanja vrednega. Kdo so ljudje, ki najprej z motorno žago in nato z dleti ter še s kakšnim bolj natančnim orodjem dajo podobo najrazličnejšim izdelkom iz lesa? Oblikujejo skulpture, podobe, vztrajajo ob zahtevnih intarzijah in se povezujejo s sorodno mislečimi doma in po svetu. V Nedeljski reportaži bo Stane Kocutar obiskal nekaj članov Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, ki jih družita delo in prijateljstvo.
Avtor: Jure Čokl. Včasih so ljudje ob besedi "motoristka" pomislili na sopotnico na motorju, ki je krasila jeklenega konjička in bila obsojena na sedenje zadaj. Da bi prijela za krmilo jeklenega konja in ga pognala po cesti, ni prišlo niti na kraj pameti nikomur. Motorji so nevarni, prehitri, pretežki, "to ni za punce" ... Še ena izmed zgodb torej, kjer so si ženske morale priboriti enakopravnost, porečete. Pa ni čisto tako. Brez vsakega boja je preprosto prišel čas, ko so ženske dobesedno vzele stvari v svoje roke - naredile izpit - kot moški, si kupile motor - brez moških in nato še lepše, bolj elegantne in s prav toliko adrenalina zapeljale (tudi) na naše ceste. Ste pomislili, da vozijo lažje in manj zahtevne motorje? Napaka! Vozijo čisto prave zverine in to tako, da jih od motoristov loči le eleganca, ki je pri motoristkah očitna. Med bencinskimi hlapi, "stotnijami konjskih moči" ter hrumenjem motorjev slovenskih motoristk je Jure Čokl preveril, ali bi mu morda uspelo katero izmed njih ujeti pred mikrofon.
Na praznični dan se bomo ozrli tudi po velikonočnih tradicijah sosednjih držav. V Dalmaciji in njenem zaledju so namreč v zadnjih dvajsetih letih spet obudili prastari običaj tako imenovane "žudije". Gre za rimske čuvaje Kristusovega groba, ki so se, po svetopisemskih pričevanjih, ob pogledu na vstalega Kristusa v strahu razbežali. Običaj v dnevih okoli Velike noči postaja vse bolj priljubljen, tako da zadnja leta organizirajo celo festival skupin "žudij" iz posameznih krajev. Sicer pa več v Nedeljski reportaži Marka Radmiloviča.
avtor: Ivan Merljak Običaj priprave butar za cvetno nedeljo je že zelo star in ga poznamo po vsej Sloveniji. Res pa je, da se razlikuje od pokrajine do pokrajine in celo od vasi do vasi. Po primorskih mestih in vaseh so namreč že od nekdaj namesto butar uporabljali le oljčne vejice. Ljudje so butare in oljčne vejice blagoslavljali in potem manjše vejice iz njih zatikali za podboje vrat ali kam drugam, da bi varovale dom. Nameščali pa so jih tudi v hlevih, da bi varovale živino ? Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov