Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je študent strojništva zaradi koronavirusa postal mojster ostrega jekla
Kotlje so majhno naselje, ki se stiska k Uršlji gori, štiri kilometre jugovzhodno od Raven na Koroškem v Mežiški dolini. Najbolj znane so zaradi pisatelja Lovra Kuharja oziroma Prežihovega Voranca. Če se v Kotlje pripeljemo iz Slovenj Gradca in v edinem pravem križišču v naselju zavijemo levo ter nato čez dobrih dvesto metrov to ponovimo še enkrat, se pripeljemo v moderno naselje, kjer se skriva majhna delavnica, v kateri nastajajo noži, kakršnih smo vajeni predvsem iz kuharskih oddajah ali filmov. Vendar jih v tem primeru ne izdeluje japonski mojster, ampak študent strojništva Žiga Pisar. Njegova delavnica bolj spominja na kaščo, vendar se v njej skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled.
Po drugi strani tudi Žiga ni videti kot stereotipen kovač. Je študent strojništva, ki ga je v razvoj nožarske obrti usmerila epidemija koronavirusa. Iz konjička se je rodila čisto prava znanost, ta pa postaja obrt, ki jo (ne samo Korošci) vedno bolj povezujejo s 'ta mladim' Pisarjem. Zanimivo je, da je večino tistega, kar vidimo v njegovi delavnici, razvil sam. Skromno pojasnjuje, da večina tistih, ki se ukvarjajo z nožarstvom, naredi podobno.
Svoje nože oblikuje po japonskih vzorih, enako velja za tehnologijo, ki jo uporablja. Taki noži potrebujejo več vzdrževanja, vendar so tako obstojni, da se lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Materiali, ki so poleg znanja najpomembnejši segment, so v teh količinah pri nas nedostopni. K sreči je tu svetovni splet, po katerem je dandanes, kakor pravi Žiga, mogoče dobiti skoraj vse. Tudi drugo, kar spada k izdelovanju nožev, ravno tako izdeluje sam - nožnice, olje za vzdrževanje nožev, škatle za darilne pakete, vizitke in drugo. Pri delu mu z izkušnjami in poznavanjem lesa pomaga njegov stari oče, ki je mizar. Za ročaje teh nožev skrbno izbirata zgolj koroški les. Kot poklon deželi in ljudem, ki tam živijo.
Koroški mojster japonskih nožev za en izdelek porabi veliko ur, v povprečju okoli 50. Za zdaj, kakor pravi, od tega ne more živeti. "Hobi je hobi, pa če ga imamo še tako radi," se zaveda koroški mojster japonskih nožev. "A kdo ve, morda bom nekoč lahko kruh na mizo tudi postavil, ne samo rezal." dodaja Žiga Pisar, koroški ljubiteljski izdelovalec zelo kakovostnih japonskih nožev z nekaj slovenskega pridiha. Verjetno so nekoč tako tudi japonski mojstri začeli svojo obrt, ki je zaslovela po vsem svetu. Zakaj se torej naši mojstri ne bi dobesedno odrezali podobno?
894 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Kako je študent strojništva zaradi koronavirusa postal mojster ostrega jekla
Kotlje so majhno naselje, ki se stiska k Uršlji gori, štiri kilometre jugovzhodno od Raven na Koroškem v Mežiški dolini. Najbolj znane so zaradi pisatelja Lovra Kuharja oziroma Prežihovega Voranca. Če se v Kotlje pripeljemo iz Slovenj Gradca in v edinem pravem križišču v naselju zavijemo levo ter nato čez dobrih dvesto metrov to ponovimo še enkrat, se pripeljemo v moderno naselje, kjer se skriva majhna delavnica, v kateri nastajajo noži, kakršnih smo vajeni predvsem iz kuharskih oddajah ali filmov. Vendar jih v tem primeru ne izdeluje japonski mojster, ampak študent strojništva Žiga Pisar. Njegova delavnica bolj spominja na kaščo, vendar se v njej skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled.
Po drugi strani tudi Žiga ni videti kot stereotipen kovač. Je študent strojništva, ki ga je v razvoj nožarske obrti usmerila epidemija koronavirusa. Iz konjička se je rodila čisto prava znanost, ta pa postaja obrt, ki jo (ne samo Korošci) vedno bolj povezujejo s 'ta mladim' Pisarjem. Zanimivo je, da je večino tistega, kar vidimo v njegovi delavnici, razvil sam. Skromno pojasnjuje, da večina tistih, ki se ukvarjajo z nožarstvom, naredi podobno.
Svoje nože oblikuje po japonskih vzorih, enako velja za tehnologijo, ki jo uporablja. Taki noži potrebujejo več vzdrževanja, vendar so tako obstojni, da se lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Materiali, ki so poleg znanja najpomembnejši segment, so v teh količinah pri nas nedostopni. K sreči je tu svetovni splet, po katerem je dandanes, kakor pravi Žiga, mogoče dobiti skoraj vse. Tudi drugo, kar spada k izdelovanju nožev, ravno tako izdeluje sam - nožnice, olje za vzdrževanje nožev, škatle za darilne pakete, vizitke in drugo. Pri delu mu z izkušnjami in poznavanjem lesa pomaga njegov stari oče, ki je mizar. Za ročaje teh nožev skrbno izbirata zgolj koroški les. Kot poklon deželi in ljudem, ki tam živijo.
Koroški mojster japonskih nožev za en izdelek porabi veliko ur, v povprečju okoli 50. Za zdaj, kakor pravi, od tega ne more živeti. "Hobi je hobi, pa če ga imamo še tako radi," se zaveda koroški mojster japonskih nožev. "A kdo ve, morda bom nekoč lahko kruh na mizo tudi postavil, ne samo rezal." dodaja Žiga Pisar, koroški ljubiteljski izdelovalec zelo kakovostnih japonskih nožev z nekaj slovenskega pridiha. Verjetno so nekoč tako tudi japonski mojstri začeli svojo obrt, ki je zaslovela po vsem svetu. Zakaj se torej naši mojstri ne bi dobesedno odrezali podobno?
Avtor: Ivan Merljak. Drevak je pračoln, bi lahko rekli. Dolbli so ga že mostiščarji na barju, poznali pa so ga vse do druge polovice prejšnjega stoletja, ko je naglo izginil zaradi uveljavitve lažjih materialov, še posebej plastike. Pa vendar, v Dolenjem jezeru ob Cerkniškem jezeru zna Tone Lovko še dandanes izdolbsti pravi drevak ... Obiskal ga je avtor oddaje, Ivan Merljak.
Menda je v človeku neka prastara sila, ki ga vleče k temu, da povsem navaden les preoblikuje v nekaj občudovanja vrednega. Kdo so ljudje, ki najprej z motorno žago in nato z dleti ter še s kakšnim bolj natančnim orodjem dajo podobo najrazličnejšim izdelkom iz lesa? Oblikujejo skulpture, podobe, vztrajajo ob zahtevnih intarzijah in se povezujejo s sorodno mislečimi doma in po svetu. V Nedeljski reportaži bo Stane Kocutar obiskal nekaj članov Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, ki jih družita delo in prijateljstvo.
Avtor: Jure Čokl. Včasih so ljudje ob besedi "motoristka" pomislili na sopotnico na motorju, ki je krasila jeklenega konjička in bila obsojena na sedenje zadaj. Da bi prijela za krmilo jeklenega konja in ga pognala po cesti, ni prišlo niti na kraj pameti nikomur. Motorji so nevarni, prehitri, pretežki, "to ni za punce" ... Še ena izmed zgodb torej, kjer so si ženske morale priboriti enakopravnost, porečete. Pa ni čisto tako. Brez vsakega boja je preprosto prišel čas, ko so ženske dobesedno vzele stvari v svoje roke - naredile izpit - kot moški, si kupile motor - brez moških in nato še lepše, bolj elegantne in s prav toliko adrenalina zapeljale (tudi) na naše ceste. Ste pomislili, da vozijo lažje in manj zahtevne motorje? Napaka! Vozijo čisto prave zverine in to tako, da jih od motoristov loči le eleganca, ki je pri motoristkah očitna. Med bencinskimi hlapi, "stotnijami konjskih moči" ter hrumenjem motorjev slovenskih motoristk je Jure Čokl preveril, ali bi mu morda uspelo katero izmed njih ujeti pred mikrofon.
Na praznični dan se bomo ozrli tudi po velikonočnih tradicijah sosednjih držav. V Dalmaciji in njenem zaledju so namreč v zadnjih dvajsetih letih spet obudili prastari običaj tako imenovane "žudije". Gre za rimske čuvaje Kristusovega groba, ki so se, po svetopisemskih pričevanjih, ob pogledu na vstalega Kristusa v strahu razbežali. Običaj v dnevih okoli Velike noči postaja vse bolj priljubljen, tako da zadnja leta organizirajo celo festival skupin "žudij" iz posameznih krajev. Sicer pa več v Nedeljski reportaži Marka Radmiloviča.
avtor: Ivan Merljak Običaj priprave butar za cvetno nedeljo je že zelo star in ga poznamo po vsej Sloveniji. Res pa je, da se razlikuje od pokrajine do pokrajine in celo od vasi do vasi. Po primorskih mestih in vaseh so namreč že od nekdaj namesto butar uporabljali le oljčne vejice. Ljudje so butare in oljčne vejice blagoslavljali in potem manjše vejice iz njih zatikali za podboje vrat ali kam drugam, da bi varovale dom. Nameščali pa so jih tudi v hlevih, da bi varovale živino ? Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov