Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janez Brojan iz Mojstrane je eden najstarejših še aktivnih gorskih reševalcev pri nas. Sodeloval je v več kot 700 reševalnih akcijah gorske reševalne službe. Več kot polovico jih je tudi vodil.
Nazadnje je pomagal v Črni gori, ko so s helikopterjem reševali ljudi, odrezane od sveta zaradi visokega snega.
Brojan je dobitnik letošnje nagrade Civilne zaščite za življenjsko delo za posebne zasluge in izjemne dosežke. Pred leti je prejel nagrado za solidarnost v gorah Targa d'Argento, nekakšno reševalsko "nobelovo nagrado".
Na začudenje številnih je mnenja, da država dobro skrbi za reševalce. Spominja se časov, ko so reševalci dobili od pristojnih en čevelj, drugega pa so morali kupiti sami. Zdaj ima Gorska reševalna služba (GRS) vso potrebno tehnično in zaščitno opremo. Profesionalizaciji službe nasprotuje.
Mojstranška veverica
V mladih letih je opravil nekaj izjemnih alpinističnih podvigov. Bil je v trojici, ki je prva presmučala z vrha Triglava do Kredarice, dvakrat pa je bil tudi član jugoslovanskih odprav v Himalajo.
V poznih 60 letih je bil Janez Brojan soustanovitelj in član Mojstranških veveric, skupine fantov, ki se je brez oklevanja spoprijela s še zadnjimi problemi Alp. Plezalni podvigi kot so Mrtvaški prt, Walkerjev steber, Bonatijeva smer so mu kupili i vozovnico za v Himalajo, najprej je bil član jugoslovanske himalajske odprave na Hindokuš potem pa še odprave na Makalu.
A splet okoliščin je hotel, da ni stopil na vrh nobene od teh gora. A izzivov v domačem okolju je ostalo dovolj.
Te dni je zelo zaposlen na prizorišču tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju pod Vitrancem. Nekoč je bil štarter, danes je - opazovalec ob progi. Tudi v Planici je bil večkrat med smučarji, ki se spuščajo po velikanki z zastavami, še vedno pa sodeluje pa pri pripravi letalnice.
Ob bližajoči stoti obletnici Gorske reševalne službe končuje dokumentarni film, ki ga je pretežno sestavil iz svojih posnetkov. Službo bo predstavil od njenih začetkov pa do danes. Prvič ga bodo predvajali na Festivalu gorniškega filma.
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Janez Brojan iz Mojstrane je eden najstarejših še aktivnih gorskih reševalcev pri nas. Sodeloval je v več kot 700 reševalnih akcijah gorske reševalne službe. Več kot polovico jih je tudi vodil.
Nazadnje je pomagal v Črni gori, ko so s helikopterjem reševali ljudi, odrezane od sveta zaradi visokega snega.
Brojan je dobitnik letošnje nagrade Civilne zaščite za življenjsko delo za posebne zasluge in izjemne dosežke. Pred leti je prejel nagrado za solidarnost v gorah Targa d'Argento, nekakšno reševalsko "nobelovo nagrado".
Na začudenje številnih je mnenja, da država dobro skrbi za reševalce. Spominja se časov, ko so reševalci dobili od pristojnih en čevelj, drugega pa so morali kupiti sami. Zdaj ima Gorska reševalna služba (GRS) vso potrebno tehnično in zaščitno opremo. Profesionalizaciji službe nasprotuje.
Mojstranška veverica
V mladih letih je opravil nekaj izjemnih alpinističnih podvigov. Bil je v trojici, ki je prva presmučala z vrha Triglava do Kredarice, dvakrat pa je bil tudi član jugoslovanskih odprav v Himalajo.
V poznih 60 letih je bil Janez Brojan soustanovitelj in član Mojstranških veveric, skupine fantov, ki se je brez oklevanja spoprijela s še zadnjimi problemi Alp. Plezalni podvigi kot so Mrtvaški prt, Walkerjev steber, Bonatijeva smer so mu kupili i vozovnico za v Himalajo, najprej je bil član jugoslovanske himalajske odprave na Hindokuš potem pa še odprave na Makalu.
A splet okoliščin je hotel, da ni stopil na vrh nobene od teh gora. A izzivov v domačem okolju je ostalo dovolj.
Te dni je zelo zaposlen na prizorišču tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju pod Vitrancem. Nekoč je bil štarter, danes je - opazovalec ob progi. Tudi v Planici je bil večkrat med smučarji, ki se spuščajo po velikanki z zastavami, še vedno pa sodeluje pa pri pripravi letalnice.
Ob bližajoči stoti obletnici Gorske reševalne službe končuje dokumentarni film, ki ga je pretežno sestavil iz svojih posnetkov. Službo bo predstavil od njenih začetkov pa do danes. Prvič ga bodo predvajali na Festivalu gorniškega filma.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov