"Glasba niso samo toni in note, glasba je zelo občutljiva zadeva, polna čustev. Takšna mora biti tudi njena sporočilnost."

V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost - Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo. Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića. Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji ...

"Tudi če se še trikrat rodim, bom Makedonec do smrti. Pri tem sploh ni pomemben na moj svetovni nazor – sem namreč kozmopolit in spoštujem vse vere in narode in rase – nikdar ne bom rekel, da sem kot Makedonec pametnejši od Somalijca. Nisem ne modrejši, ne bolj talentiran, ne lepši, nikakor."

Vlatko Stefanovski igra v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pravi, da ima tu veliko prijateljev. Sodeloval je z Zoranom Predinom, Vladom Kreslinom in drugimi glasbeniki. Do Slovenije ima poseben odnos.

"Predvsem pa rad razbijam predsodke o raznih narodih in državah, kot na primer tega, da so Slovenci hladni in zadržani. Za moje prijatelje to ne velja, prej nasprotno. So topli prijazni, srčni, strastni in talentirani."

O Slovencih, Bosancih in celo Norvežanih, ki veljajo za hladne, ima Vlatko Stefanovski same lepe besede. So pa te manj pozitivne, ko beseda teče o današnji glasbeni sceni.

"Danes je vse preusmerjeno na ceneni pop, na 'fast food' glasbo. Vse se odvija z večjo naglico, mediji so hitrejši, vsaka atrakcija traja zgolj štiri sekunde. Nihče več nima ne časa ne potrpljenja za premišljeno delo; ali da se osami nekje v gorah in se malo odklopi. Redki so čudaki, ki plavajo proti toku."