Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpinist, ki je desetletja premikal meje mogočega: Reinhold Messner!
Prvi alpinist, ki je na vrh Mt. Everesta splezal brez dodatnega kisika, prvi je bil na vseh 14-ih osemtisočakih. Odkrival je Antarktiko, prehodil puščave. Vse to je počel po tem, ko je na prvi himalajski odpravi ostal brez brata in zaradi ozeblin tudi brez sedmih prstov na nogi.
"Že kot majhen otrok sem bral o Sloveniji in slovenskih Alpah. Takrat sem tudi obiskal Slovenijo in preplezal nekaj smeri. V sedemdesetih pa sem veliko Slovencev spoznal v Himalaih, še posebej na najvišjih gorah. Vem, da alpinisti niso tako slavni kot nogometaši ali pa smučarji, ampak Slovenija je v alpinističnem svetu posebna."
Kot predstavnik Zelenih je bil v Evropskem parlamentu, ustanovil je 6 muzejev, ki jih na leto obišče okoli 200.000 ljudi. Možakar, ki živi v gradu in nima prenosnega telefona. Prodanih je bilo že 5 milijonov njegovih knjig. Torej človek, ki ima veliko povedati.
"Že zdavnaj sem se odločil, da ne bom živel s telefonom. Mojo številko imata le tajnica in družina. Drugi je ne poznajo."
Nedeljski gost Reinhold Messner o slovenskih alpinistih.
A video posted by Val 202 (@val202si) on
"Bistvo uspeha je dobra psihološka priprava in ne telesna. Vendar pa gre na veliki višini hkrati za pomanjkanje kisika, hud mraz in nizek zračni pritisk. Vsakdo trpi na višini 8.500 m. Poleg tega smo daleč od kakršnih koli reševalcev."
Na svoji prvi himalajski odpravi je izgubil brata, na nogah so mu zaradi ozeblin odrezali 7 prstov: "Bil sem na koncu svojih zmožnosti. Razmišljal sem, ali bi še nadaljeval s plezanjem." Sorodniki so ga skušali prepričati naj ostane doma in študira.
Nato je odšel na odpravo in ugotovil, da ima za sabo izkušnje z ekstremnimi težavami iz katereih se je rešil: "Spoznal sem, da sem se sposoben kaj naučiti. Dejstvo, da sem prišel živ iz tiste situacije na Nanga Parbatu je bilo osnova, da sem šel naprej."
"Glede mojih uspehov in moje svobode: nisem odvisen od nikogar. Tudi za moje muzeje velja tako, lokalna skupnost mi ni dala niti centa. Nisem želel, ker sem hotel svobodo in svoje odprave. Tudi kot avtor nisem želel denarja za knjige."
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Alpinist, ki je desetletja premikal meje mogočega: Reinhold Messner!
Prvi alpinist, ki je na vrh Mt. Everesta splezal brez dodatnega kisika, prvi je bil na vseh 14-ih osemtisočakih. Odkrival je Antarktiko, prehodil puščave. Vse to je počel po tem, ko je na prvi himalajski odpravi ostal brez brata in zaradi ozeblin tudi brez sedmih prstov na nogi.
"Že kot majhen otrok sem bral o Sloveniji in slovenskih Alpah. Takrat sem tudi obiskal Slovenijo in preplezal nekaj smeri. V sedemdesetih pa sem veliko Slovencev spoznal v Himalaih, še posebej na najvišjih gorah. Vem, da alpinisti niso tako slavni kot nogometaši ali pa smučarji, ampak Slovenija je v alpinističnem svetu posebna."
Kot predstavnik Zelenih je bil v Evropskem parlamentu, ustanovil je 6 muzejev, ki jih na leto obišče okoli 200.000 ljudi. Možakar, ki živi v gradu in nima prenosnega telefona. Prodanih je bilo že 5 milijonov njegovih knjig. Torej človek, ki ima veliko povedati.
"Že zdavnaj sem se odločil, da ne bom živel s telefonom. Mojo številko imata le tajnica in družina. Drugi je ne poznajo."
Nedeljski gost Reinhold Messner o slovenskih alpinistih.
A video posted by Val 202 (@val202si) on
"Bistvo uspeha je dobra psihološka priprava in ne telesna. Vendar pa gre na veliki višini hkrati za pomanjkanje kisika, hud mraz in nizek zračni pritisk. Vsakdo trpi na višini 8.500 m. Poleg tega smo daleč od kakršnih koli reševalcev."
Na svoji prvi himalajski odpravi je izgubil brata, na nogah so mu zaradi ozeblin odrezali 7 prstov: "Bil sem na koncu svojih zmožnosti. Razmišljal sem, ali bi še nadaljeval s plezanjem." Sorodniki so ga skušali prepričati naj ostane doma in študira.
Nato je odšel na odpravo in ugotovil, da ima za sabo izkušnje z ekstremnimi težavami iz katereih se je rešil: "Spoznal sem, da sem se sposoben kaj naučiti. Dejstvo, da sem prišel živ iz tiste situacije na Nanga Parbatu je bilo osnova, da sem šel naprej."
"Glede mojih uspehov in moje svobode: nisem odvisen od nikogar. Tudi za moje muzeje velja tako, lokalna skupnost mi ni dala niti centa. Nisem želel, ker sem hotel svobodo in svoje odprave. Tudi kot avtor nisem želel denarja za knjige."
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov