Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”
Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih "so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”
“Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe. Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”
Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”
Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”
Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”
"Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna."
Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji.”
Prof. dr. Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”
“Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si vseeno nimajo pravice izbirati države. Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
“Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”
Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih "so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”
“Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe. Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”
Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”
Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”
Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”
"Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna."
Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji.”
Prof. dr. Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”
“Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si vseeno nimajo pravice izbirati države. Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”
Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.
Esejistka, kolumnistka in novinarka Mojca Pišek v svojih delih večkrat samokritično posega v teme, ki v slovenski kolektivni zavesti zbujajo najrazličnejša čustva. Od osamosvojitvenega mita do jugoslovanskega socializma. Zadnja leta je preživela v Latinski Ameriki, kjer je odkrivala neslutene podobnosti z Jugovzhodno Evropo. O vsem tem, pa tudi o morju in domnevni mistiki Dravskega polja.
Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.
Kolesarji so zadnja leta v Sloveniji največji asi, sodijo med najbolj znane in prepoznavne javne osebnosti. Andrej Velkavrh je zagrizen kolesar. Širša javnost pa ga pozna po predpogoju za uživanje na kolesu, torej vremenu. In kaj je lahko na svetu hujšega kot to, da se meteorolog zmoti? Vreme napoveduje že štiri desetletja.
Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.
Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.
Tik pred prvo obletnico zgodovinske naravne katastrofe, ki je lani v začetku avgusta opustošila velik del Slovenije, je nedeljska gostja Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem. Spregovori o tem, kako poteka sanacija in obnova? Zakaj so od tehnične pisarne na terenu pričakovali več? Kako razume politiko? Jo kdaj, potem ko je na čelu občine že četrti mandat, prevzame tudi moč? Kako gredo skupaj nogomet, karate in poezija? Se boji prihodnosti in podnebnih sprememb? Jo je strah naslednjih mesecev? In zakaj še ne misli odnehati?
Nedeljski gost je Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja vozil prestižne avtomobilske znamke Mercedes-Benz. Pri nemškem avtomobilskem gigantu je sodeloval pri oblikovanju mnogih pomembnih, tudi kultnih avtomobilov. Z oblikovanjem avtomobilov se je želel ukvarjati že v mladosti, zato se je odpravil na študij v Nemčijo. Kot oblikovalec avtomobilov vedno razmišlja o naslednji generaciji vozil. Zdaj vozi električne avtomobile, ki lahko zvenijo kot vesoljske ladje. Verjame, da imajo avtomobili lepo prihodnost, ki pa naj bi bila v veliki meri električna.
Mohamed Jodeh je v prvi vrsti podjetnik. Že vse življenje se ukvarja s prodajo, uvozom in izvozom. Na nekaterih področjih je bil pionir in tako med prvimi začel z uvozom konzol za igranje videoiger ter kasneje toplotnih črpalk. Sicer pa je Mohamed Jodeh uglajen gospod, ki mirno pripoveduje svojo zgodbo ter predvsem skuša razložiti dojemanje položaja Palestincev. Rodil se je v Gazi. Tam preživel otroštvo, kot mladenič je prišel v Jugoslavijo, kjer se je šolal, zaljubil in ostal. Živel na Hrvaškem, ustalil se v Sloveniji. Večji del njegove ožje družine pa je še vedno v Gazi. Kljub temu, da jim je Mohamed Jodeh vedno na vsak način pomagal, jim zdaj ne more več, saj je to praktično nemogoče. Nedeljski gost Mohamed Jodeh odkrito spregovori o razmerah v Gazi, zakaj se zgodovina ponavlja, zakaj je “nikoli več” samo farsa in zakaj na območju, kjer živijo Palestinci, miru še dolgo ne bo.
Čeprav že dolgo živi na Danskem, je Zlatko Burić - Kićo prvi hrvaški igralec, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za najboljšega evropskega igralca za vlogo v filmu Rubena Östlunda Trikotnik žalosti. Odraščal je v Osijeku, v času, ko so vsi poslušali punk in v kinematografih gledali filme z Jean-Paulom Belmondojem.
Branko Šturbej, prvak ljubljanske Drame, je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Je eden najvidnejših in najbolj vsestranskih igralcev v slovenskem gledališču. Njegov umetniški opus obsega več kot sto različnih gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog. Največ, devetnajst, jih je ustvaril s poljskim režiserjem Januszem Kico, najbolj ustvarjalno obdobje pa je bilo sedemletno sodelovanje v mariborskem teatru z režiserjem Tomažem Pandurjem.
Na dan prve "slovenske" tekme evropskega prvenstva v Nemčiji bomo gostili nekdanjega televizijskega komentatorja in športnega novinarja, ki je bil dolgo časa sinonim za spremljanje nogometa. Pa ne samo nogometa, čeprav je bil v mladosti tudi sam dokaj uspešen nogometaš. V 46 letih dela na Televiziji Slovenija je naštel kar 2335 prenosov, v času olimpijskih iger v Sarajevu je bil urednik športnega programa, oglašal se je s 6 poletnih olimpijskih iger. Bil je tudi vodja televizijske programske enote, svetovalec direktorja in vodja službe za trženje TV-programov.
Ddr. Hans Zollner, jezuit, psiholog in psihoterapevt, vodi Inštitut za antropologijo na rimski Papeški univerzi Gregoriana. Mednarodno priznani strokovnjak za soočanje s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, ki je med drugim izstopil iz papeške komisije za zaščito otrok in mladih, ker ni dobil pojasnil glede pristojnosti, odgovornosti in finančnega poslovanja. Je človek s karizmo, ki zna prisluhniti, pa tudi slišati. Tudi žrtvam spolnih zlorab v cerkvi, s katerimi se je nedavno srečal v Sloveniji. Pri tem ne prodaja lažnega upanja, da se da to bolečino pozdraviti, je pa rano mogoče zaceliti. Spregovori tudi o tem, koliko je pedofilov med duhovniki, kakšni so finančni tokovi v Vatikanu, o papežu in razkoraku med načeli in resničnostjo.
Nevrologinja izr. prof dr. Saša Šega Jazbec, nekdanja vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, je po desetletjih spremljanja tudi neozdravljivo bolnih nevroloških bolnikov pred petimi leti sama postala onkološka bolnica.
Tadej Zupančič je novinar, publicist, fotograf in avtor fotografske monografije London Estates, v kateri so izbrane fotografije občinskih neprofitnih stanovanjskih blokov, ki so jih v britanski prestolnici zgradili med letoma 1946–1981. Tadej Zupančič jih je objavljal na svojem Instagramu. Knjiga, ki je izšla pri britanski založbi Fuel je požela veliko zanimanje, saj avtor poskuša pokazati, kako izjemno pomembna je neprofitna stanovanjska gradnja.
Bogdan Benigar je vodja festivala Druga godba. Po izobrazbi je diplomirani pravnik in je že od otroštva povezan z glasbo. Bil je dolgoletni vodja Jazz Festivala Ljubljana in koncertnih serij Cankarjevi torki ter Glasbe sveta, pa glasbeni urednik na Radiu Študent, skratka, Benigar je človek, ki je močno zaznamoval glasbeno, predvsem koncertno dogajanje pri nas.
Dušan Hren, glasbenik, režiser, vsestranski ustvarjalec, legenda slovenske radiotelevizije, je 5. maja praznoval 95. rojstni dan. V pogovoru se spominja svojega otroštva, očeta, ki je bil ožji sodelavec generala Maistra, vojne, predvsem pa zelo rad pripoveduje o glasbi in delu na RTV Slovenija. Na Radiu Ljubljana se je zaposlil leta 1956, dve leti kasneje pa ga je prevzela televizija, njegova velika ljubezen.
V sodobnih družbah vedno več ljudi postaja ranljivih in izključenih, opozarja nedeljska gostja izredna profesorica dr. Barbara Samaluk s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delavec, ki ni več delavec, ampak je postal storitev, se sooča s cikličnimi prehodi, ker s svojim delom ne more dosegati ekonomske in socialne varnosti. Zato lahko govorimo o sodobni krizi integracije. Barbara Samaluk se posebej posveča tudi delavskim migracijam, pravi, da vedno več držav manipulira ponudbo in povpraševanje delovne sile ravno z upravljanjem migracij. Ljudje ne morejo biti kot vodna pipa, ki jo zapiraš in odpiraš, imajo svoja življenja, vsak prehod je za posameznika naporen, opozarja nedeljska gostja Barbara Samaluk.
Igor Dernovšek je v srednji kemijski šoli spoznal Aleša Češnovarja. Sestavljala sta rubikovo kocko in ustanovila Niet. Vse drugo je zgodovina. Toda Niet še vedno živijo svoje perspektive, čeprav je bilo vmes veliko vijolic, depresije in smrti. Igor Dernovšek razmišlja o uporu in svobodi 40 let pozneje, kako se od nihilističnega optimizma vračamo nazaj v praskupnost. Kot novinar in sindikalist je kritičen do razmer na trgu dela. Če bi bil še enkrat mlad, bi imel pet, šest otrok. Rad se s psom izgublja na Barju. Razmišlja tudi o tem, zakaj je lahko lep dan za smrt v resnici lep dan za življenje.
Primarijka Josipina Ana Červek je vso svojo aktivno delovno dobo posvetila onkološkim bolnikom ter uvedla številne nove metode zdravljenja. Med drugim je uvajala medikamentozno hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, ustanovila pa je tudi oddelek za akutno paliativno oskrbo. V zadnjih letih svoje profesionalne kariere je uvajala zdravljenje s kanabinoidi. Njeno delo je pogosto odstopalo od standardnih principov.
Neveljaven email naslov