Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Zelo cenim tako slovenske bralce kot javnost. Ta ima kritičen, a tudi zdrav in hvaležen odnos."
Zorana Baković je bila prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes izčrpno in poglobljeno seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda.
Rojena je bila 21. septembra 1955 v Beogradu, v družini univerzitetnih profesorjev. Po končani gimnaziji je študirala na beograjski filozofski fakulteti, na oddelku za primerjalno književnost in kitajski jezik, leta 1977 je nadaljevala študij klasične kitajske književnosti na Univerzi Fudan v Šanghaju, kjer je diplomirala na temo poezije iz časa dinastije Tang.
"Moje življenje je razpeto med Beogradom, Zagrebom in Dunajem. Nacionalna opredelitev mi gre na živce. Zato v Beogradu govorim hrvaško, v Zagrebu pa povem, da sem Srbkinja."
Ob prevajanju pesnika Bai Juyija sanjari, da bi postala budistična svečenica, vendar jo težavne življenjske razmere in dogodki, ki sledijo, odpeljejo v drugo smer.
Ko se po končanem študiju vrne v Beograd, sprejme delo prevajalke za kitajščino v zveznem izvršnem svetu SFRJ; prevaja vse najvišje partijske in državne voditelje Ljudske republike Kitajske. Leta 1985 se vrne v Peking kot predstavnica podjetja Astra iz Zagreba, leta 1987 pa postane prva dopisnica slovenskega časopisa Delo iz Pekinga.
"Sem zagovornica ideje o Evraziji. Povezani smo, med nami ni oceana. Tudi na Kitajskem je glas ljudstva vse glasnejši."
Sreča se z generalnim sekretarjem kitajske komunistične partije Zhao Ziyangom in naredi intervju z njim, neposredno poroča o pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989 ter o številnih drugih pomembnih dogodkih.
Med bivanjem na Kitajskem se ukvarja tudi s prevajanjem kitajskega leposlovja, filozofije in literarne teorije. Je avtorica knjige "Iščoč podobo v zrcalu – kitajska kulturna in nacionalna identiteta v 20. stoletju," ki je izhajala v Delu kot feljton. Prevaja tudi iz angleščine in nemščine.
Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za časopis Delo. Zelo rada posluša radio.
"Od kitajskih prijateljev sem se naučila, kaj je življenje. Kitajska je moja duhovna domovina."
"Obožujem jazz, blues in soul, to je moja glasba, pa tudi opere, zato sem za valovski intervju namenoma izbrala tudi skladbo Nessun Dorma, Nihče naj ne spi (iz Puccinijeve opere Turandot v izvedbi Arethe Franklin). To je hkrati moje sporočilo svetu: ne zapravljajte časa za spanje, ozrite se naokoli, poglejte, kaj vse se dogaja! To nenehno ponavljam svojim trem sinovom, ki se vse bolj zavedajo, da je življenje lepo in čas hitro teče, zakaj bi ga zapravljali s spanjem."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Zelo cenim tako slovenske bralce kot javnost. Ta ima kritičen, a tudi zdrav in hvaležen odnos."
Zorana Baković je bila prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes izčrpno in poglobljeno seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda.
Rojena je bila 21. septembra 1955 v Beogradu, v družini univerzitetnih profesorjev. Po končani gimnaziji je študirala na beograjski filozofski fakulteti, na oddelku za primerjalno književnost in kitajski jezik, leta 1977 je nadaljevala študij klasične kitajske književnosti na Univerzi Fudan v Šanghaju, kjer je diplomirala na temo poezije iz časa dinastije Tang.
"Moje življenje je razpeto med Beogradom, Zagrebom in Dunajem. Nacionalna opredelitev mi gre na živce. Zato v Beogradu govorim hrvaško, v Zagrebu pa povem, da sem Srbkinja."
Ob prevajanju pesnika Bai Juyija sanjari, da bi postala budistična svečenica, vendar jo težavne življenjske razmere in dogodki, ki sledijo, odpeljejo v drugo smer.
Ko se po končanem študiju vrne v Beograd, sprejme delo prevajalke za kitajščino v zveznem izvršnem svetu SFRJ; prevaja vse najvišje partijske in državne voditelje Ljudske republike Kitajske. Leta 1985 se vrne v Peking kot predstavnica podjetja Astra iz Zagreba, leta 1987 pa postane prva dopisnica slovenskega časopisa Delo iz Pekinga.
"Sem zagovornica ideje o Evraziji. Povezani smo, med nami ni oceana. Tudi na Kitajskem je glas ljudstva vse glasnejši."
Sreča se z generalnim sekretarjem kitajske komunistične partije Zhao Ziyangom in naredi intervju z njim, neposredno poroča o pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989 ter o številnih drugih pomembnih dogodkih.
Med bivanjem na Kitajskem se ukvarja tudi s prevajanjem kitajskega leposlovja, filozofije in literarne teorije. Je avtorica knjige "Iščoč podobo v zrcalu – kitajska kulturna in nacionalna identiteta v 20. stoletju," ki je izhajala v Delu kot feljton. Prevaja tudi iz angleščine in nemščine.
Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za časopis Delo. Zelo rada posluša radio.
"Od kitajskih prijateljev sem se naučila, kaj je življenje. Kitajska je moja duhovna domovina."
"Obožujem jazz, blues in soul, to je moja glasba, pa tudi opere, zato sem za valovski intervju namenoma izbrala tudi skladbo Nessun Dorma, Nihče naj ne spi (iz Puccinijeve opere Turandot v izvedbi Arethe Franklin). To je hkrati moje sporočilo svetu: ne zapravljajte časa za spanje, ozrite se naokoli, poglejte, kaj vse se dogaja! To nenehno ponavljam svojim trem sinovom, ki se vse bolj zavedajo, da je življenje lepo in čas hitro teče, zakaj bi ga zapravljali s spanjem."
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov