Dr. Marijanca Ajša Vižintin o kolektivni pozabi, beguncih, medkulturnosti, integraciji in slovenskem izseljevanju

Marijanca Ajša Vižintin je nase opozorila že v prejšnjem desetletju, ko je kot učiteljica slovenščine in bibliotekarka dokazovala, da je pri vključevanju otrok priseljencev mogoče narediti veliko več od tega, kar kažejo razmere na številnih šolah.

"Z otroki priseljenci sem se prvič srečala, ko sem bila še učiteljica slovenščine. Takrat sem jih spraševala, zakaj so zapustili svoj dom. To so bili prvi temelji mojega raziskovanja."

Dr. Marijanca Ajša Vižintin je danes raziskovalka na Inštitutu za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter nudi strokovno podporo pedagoškim delavkam in delavcem po vsej Sloveniji. Razvila je inovativni model medkulturne vzgoje in izobraževanja.

"Če je v razredu otrok priseljenec, mu je težko, če govorimo samo v slovenskem jeziku, saj ničesar ne razume."

Pri svojem delu izpostavlja dobre primere iz prakse, hkrati pa je zelo kritična do stališča, ki ga sliši prepogosto, da se ne da narediti nič. Pravi, da se v Evropski uniji krepi rasizem, po drugi strani pa EU razpisuje številne projekte za integracijo.

"Veliko je lažne strpnosti tipa 'Nič nimam proti njemu, ampak ...'. Tu gre za navidezno medkulturnost. Šele če prišlekom damo besedo in so vidni, je to medkulturnost."

Po svetu živi okrog pol miljona slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Slovenci dobro skrbimo za svoj jezik in kulturo, samo v Nemčiji imamo več kot 20 slovenskih društev. Dr. Marijanca Ajša Vižintin pravi, da smo Slovenci trenutno privilegirani, saj nam ni treba bežati, ker pri nas ni vojne. Spominja pa se številnih prizorov, ko so sirski in afganistanski begunci bežali skozi našo državo.

"Ganila me je slika najstnikov, ki so me prosili za mleko. Vse skupaj se je pomešalo, moja babica, ki je bežala, misel na moje otroke in najstniki iz Sirije in Afganistana, ki so stali pred menoj."

Nedeljska gostja še pravi, da je že čas, da sprejmemo to, da smo različni. Morda bo to lažje, če bomo prebrali kakšno knjigo o migracijah, beguncih in medkulturnosti.

"Književnost ima veliko vlogo, ker nas potaplja v svet, ki ga nismo nujno doživeli. Veliko je knjig z življenjskimi zgodbami beguncev. Tak primer sta knjigi V morju so krokodili ali NK Svoboda."