Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boris Cavazza si življenja brez dela ne predstavlja, zato je eden redkih igralcev iz svoje generacije, ki so še aktivni
Boris Cavazza je prejemnik letošnje nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki mu jo je podelilo Društvo slovenskih režiserjev. Je eden izmed redkih iz svoje generacije, ki se še vedno aktivno ukvarjajo s filmsko in gledališko igro.
V tem trenutku ima tri ponudbe za avdicije, od tega dve prihajata iz Italije, kar pomeni, da je karizmatični igralec še vedno zelo zaželen.
"Začuda je še vedno tako in v naslednji mesecih bo zanimivo. Ena ponudba je iz Rima z režiserko, ki je bila asistentka vsem najboljšim italijanskim režiserjem."
Cavazza si življenja brez dela in ljubezni ne predstavlja. V svojem življenju se je trikrat poročil, z delom je poročen že celo življenje.
"Upam, da me nikoli ne bo doletela demenca ali pa kakšna bolezen, zaradi katere bom odvisen od drugih. Če že moram, naj umrem na odru."
S svojim delom je začel opozarjati v mladih letih in kvaliteti dela so sledile številne nagrade. Prešernova nagrada, bert, Borštnikov prstan, ... Nagrade ga v zadnjih letih presenečajo, saj je že 25 let nazaj dobival tiste za življenjsko delo.
"Zelo malo snemam, tako da sem bil presenečen nad zadnjo nagrado. Mislim si, da bi si jih bolj zaslužili mlajši, ki snemajo veliko in so v pravzaprav vsakem filmu."
"Marjana Brecelj je nekoč dejala, da igralci nismo kante za smeti, da bi znali kar vse tekste na pamet. Mislim pa, da moramo biti kot kante za smeti, saj je treba po koncu predstave ali filma tekst pozabiti in ga vreči stran."
V svoji karieri se je veliko ukvarjal s komedijo in gledališko režijo, pa tudi glasba je tista, ki ga poganja naprej. Igral je na gledaliških odrih širom držav nekdanje Jugoslavije, preživel pa je tudi vroča dva meseca na Brionih, ki mu niso ostali v najlepšem spominu.
"Moja najljubša vloga je Stavrogin. To predstavo smo dve sezoni igrali skupaj z Ratkom Poličem in Mileno Zupančič za Mladinsko gledališče."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Boris Cavazza si življenja brez dela ne predstavlja, zato je eden redkih igralcev iz svoje generacije, ki so še aktivni
Boris Cavazza je prejemnik letošnje nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki mu jo je podelilo Društvo slovenskih režiserjev. Je eden izmed redkih iz svoje generacije, ki se še vedno aktivno ukvarjajo s filmsko in gledališko igro.
V tem trenutku ima tri ponudbe za avdicije, od tega dve prihajata iz Italije, kar pomeni, da je karizmatični igralec še vedno zelo zaželen.
"Začuda je še vedno tako in v naslednji mesecih bo zanimivo. Ena ponudba je iz Rima z režiserko, ki je bila asistentka vsem najboljšim italijanskim režiserjem."
Cavazza si življenja brez dela in ljubezni ne predstavlja. V svojem življenju se je trikrat poročil, z delom je poročen že celo življenje.
"Upam, da me nikoli ne bo doletela demenca ali pa kakšna bolezen, zaradi katere bom odvisen od drugih. Če že moram, naj umrem na odru."
S svojim delom je začel opozarjati v mladih letih in kvaliteti dela so sledile številne nagrade. Prešernova nagrada, bert, Borštnikov prstan, ... Nagrade ga v zadnjih letih presenečajo, saj je že 25 let nazaj dobival tiste za življenjsko delo.
"Zelo malo snemam, tako da sem bil presenečen nad zadnjo nagrado. Mislim si, da bi si jih bolj zaslužili mlajši, ki snemajo veliko in so v pravzaprav vsakem filmu."
"Marjana Brecelj je nekoč dejala, da igralci nismo kante za smeti, da bi znali kar vse tekste na pamet. Mislim pa, da moramo biti kot kante za smeti, saj je treba po koncu predstave ali filma tekst pozabiti in ga vreči stran."
V svoji karieri se je veliko ukvarjal s komedijo in gledališko režijo, pa tudi glasba je tista, ki ga poganja naprej. Igral je na gledaliških odrih širom držav nekdanje Jugoslavije, preživel pa je tudi vroča dva meseca na Brionih, ki mu niso ostali v najlepšem spominu.
"Moja najljubša vloga je Stavrogin. To predstavo smo dve sezoni igrali skupaj z Ratkom Poličem in Mileno Zupančič za Mladinsko gledališče."
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov