Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jasenko Selimović, švedski poslanec v Evropskem parlamentu, režiser, radijski in televizijski voditelj, ima šest diplom, izogiba pa se kolektivnim identitetam
"Jaz sem Bošnjak na Švedskem in Šved v Bosni," piše na spletni strani švedskega poslanca v Evropskem parlamentu, rojenega Sarajevčana Jasenka Selimovića. Lahko jo beremo v dveh jezikih, švedskem in bošnjaškem. Je tudi umetnik v politiki in politik v umetnosti. Režiser, radijski in televizijski voditelj, nekdanji drugi človek švedskega ministrstva za delo, danes poslanec v Evropskem parlamentu.
"Tujci v državah na vzhodu in jugu težko dosežejo pomembnejše položaje – na Švedskem pa je to drugače, nič čudnega. Na Švedskem je bila že pred menoj Bošnjakinja v Evropskem parlamentu, bila je predstavnica konzervativcev."
Ima šest diplom: iz režije na akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu, na Švedskem je diplomiral iz zgodovine filozofije, politologije in mednarodne politične ekonomije ter zaključil magistrski študij iz sociologije in poslovnega upravljanja.
"V 80-ih so se rušile duhovne ovire, odprli so se mejni prehodi in prevevali so nas občutki popolne svobode. Kaj se je zgodilo, da nismo znali izkoristiti tega potenciala, ne vem. Vem samo, da so bile odprte vse poti, mi pa smo se začeli vrteti v krogu."
Rojen je bil konec 60-ih, zrastel je v socialistični Jugoslaviji, preživel Miloševičev nacionalizem in obleganje rojstnega mesta ter izkusil bedo begunstva. Na Švedskem mu je uspelo: proslavil se je z več kot 40-imi režijami na številnih odrih, bil je direktor in umetniški vodja številnih gledališč, vodil je radijske in televizijske oddaje, prejel številne gledališke nagrade, razglasili so ga za meščana leta mesta Göteborg, pedagoga leta in tudi Evropejca leta na Švedskem.
"Treba je pomagati ljudem, ki se zaradi globalizacije počutijo ogrožene. Zato je vedno več populistov tako na levi kot na desni. Tako je, ker je nam, ki se postavljamo nekam na sredino in se imamo za intelektualno elito, spodletelo."
"Cena delovanja v politiki je visoka, to je grd svet, poln spletk in ljudi, ki počnejo marsikaj. To ni svet, v katerem bi človek preživel vse življenje. Ampak če želiš kaj spremeniti, je to edina možnost." Vsakdo, ki prehodi tako življenjsko pot, kot jo je do 50. leta Jasenko Selimović, je, kot pravi sam, po politični opredelitvi težko kaj drugega kot liberalec, demokrat in Evropejec.
"Kdo sem? Evropejec. Nikoli se nisem bojeval z vprašanjem identitete, predalčkanja – morda zato, ker je v meni izrazita samo evropska identiteta. Čutim močno nejevoljo ob tem, da bi se moral na vsak način izraziti s kolektivno identiteto."
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Jasenko Selimović, švedski poslanec v Evropskem parlamentu, režiser, radijski in televizijski voditelj, ima šest diplom, izogiba pa se kolektivnim identitetam
"Jaz sem Bošnjak na Švedskem in Šved v Bosni," piše na spletni strani švedskega poslanca v Evropskem parlamentu, rojenega Sarajevčana Jasenka Selimovića. Lahko jo beremo v dveh jezikih, švedskem in bošnjaškem. Je tudi umetnik v politiki in politik v umetnosti. Režiser, radijski in televizijski voditelj, nekdanji drugi človek švedskega ministrstva za delo, danes poslanec v Evropskem parlamentu.
"Tujci v državah na vzhodu in jugu težko dosežejo pomembnejše položaje – na Švedskem pa je to drugače, nič čudnega. Na Švedskem je bila že pred menoj Bošnjakinja v Evropskem parlamentu, bila je predstavnica konzervativcev."
Ima šest diplom: iz režije na akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu, na Švedskem je diplomiral iz zgodovine filozofije, politologije in mednarodne politične ekonomije ter zaključil magistrski študij iz sociologije in poslovnega upravljanja.
"V 80-ih so se rušile duhovne ovire, odprli so se mejni prehodi in prevevali so nas občutki popolne svobode. Kaj se je zgodilo, da nismo znali izkoristiti tega potenciala, ne vem. Vem samo, da so bile odprte vse poti, mi pa smo se začeli vrteti v krogu."
Rojen je bil konec 60-ih, zrastel je v socialistični Jugoslaviji, preživel Miloševičev nacionalizem in obleganje rojstnega mesta ter izkusil bedo begunstva. Na Švedskem mu je uspelo: proslavil se je z več kot 40-imi režijami na številnih odrih, bil je direktor in umetniški vodja številnih gledališč, vodil je radijske in televizijske oddaje, prejel številne gledališke nagrade, razglasili so ga za meščana leta mesta Göteborg, pedagoga leta in tudi Evropejca leta na Švedskem.
"Treba je pomagati ljudem, ki se zaradi globalizacije počutijo ogrožene. Zato je vedno več populistov tako na levi kot na desni. Tako je, ker je nam, ki se postavljamo nekam na sredino in se imamo za intelektualno elito, spodletelo."
"Cena delovanja v politiki je visoka, to je grd svet, poln spletk in ljudi, ki počnejo marsikaj. To ni svet, v katerem bi človek preživel vse življenje. Ampak če želiš kaj spremeniti, je to edina možnost." Vsakdo, ki prehodi tako življenjsko pot, kot jo je do 50. leta Jasenko Selimović, je, kot pravi sam, po politični opredelitvi težko kaj drugega kot liberalec, demokrat in Evropejec.
"Kdo sem? Evropejec. Nikoli se nisem bojeval z vprašanjem identitete, predalčkanja – morda zato, ker je v meni izrazita samo evropska identiteta. Čutim močno nejevoljo ob tem, da bi se moral na vsak način izraziti s kolektivno identiteto."
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov