Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svoj pogled na alpinizem, življenje in tudi na tisto, kar je nad nami, sta z nami delila Marija in Andrej Štremfelj
Marija in Andrej Štremfelj sta zapisana goram in alpinizmu, pedagoškemu poklicu, družini in v dobrem in slabem že nekaj deset let tudi eden drugemu. Sta tudi prvi zakonski par, ki se je skupaj povzpel na Everest. Andrej, takrat 7. oktobra 1990, že drugič – prvič je to storil leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, kar je bil prvi jugoslovanski in slovenski vzpon na Everest. Letos je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Marija pa je prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu, ki je stala na strehi sveta.
Andrej Štremfelj: "Jaz cenim Marijine vzpone. Včasih slišim: 'ma ja, saj je šla z Andrejem', ampak včasih sem bil tudi jaz vesel, da je Marija z mano, ne samo, da sem jaz z njo."
Ker sta skoraj vse dala za alpinizem, na začetku pogosto nista šla kam z avtom, ker ni bilo denarja za gorivo.
Marija Štremfelj: "Meni Himalaja predstavlja res tisto okolje, kjer so okoliščine tako zaostrene, da se izkristalizira tisto najbolj človeško, kar nosiš v sebi. Brez mask, brez vsega."
Andrej razmišlja, da otroke danes čisto preveč zavijamo v vato. "Pravzaprav starši, ali pa odrasli, ne dovolimo izkušnje bolečine. Ko grem v hribe, me prvih 10 minut bolijo meča. Zdajšnji otroci pa mislijo, da še pet minut, pa bodo umrli. Ker se ne da več prenašati te bolečine."
Marija Štremfelj: "Hribi kot taki obstajajo vseh vrst in s starostjo se potem pač malo nižajo. Ampak dokler bova lahko hodila, bova hodila v hribe, če drugega ne, pa na Šmarjetno zraven Kranja."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Svoj pogled na alpinizem, življenje in tudi na tisto, kar je nad nami, sta z nami delila Marija in Andrej Štremfelj
Marija in Andrej Štremfelj sta zapisana goram in alpinizmu, pedagoškemu poklicu, družini in v dobrem in slabem že nekaj deset let tudi eden drugemu. Sta tudi prvi zakonski par, ki se je skupaj povzpel na Everest. Andrej, takrat 7. oktobra 1990, že drugič – prvič je to storil leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, kar je bil prvi jugoslovanski in slovenski vzpon na Everest. Letos je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Marija pa je prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu, ki je stala na strehi sveta.
Andrej Štremfelj: "Jaz cenim Marijine vzpone. Včasih slišim: 'ma ja, saj je šla z Andrejem', ampak včasih sem bil tudi jaz vesel, da je Marija z mano, ne samo, da sem jaz z njo."
Ker sta skoraj vse dala za alpinizem, na začetku pogosto nista šla kam z avtom, ker ni bilo denarja za gorivo.
Marija Štremfelj: "Meni Himalaja predstavlja res tisto okolje, kjer so okoliščine tako zaostrene, da se izkristalizira tisto najbolj človeško, kar nosiš v sebi. Brez mask, brez vsega."
Andrej razmišlja, da otroke danes čisto preveč zavijamo v vato. "Pravzaprav starši, ali pa odrasli, ne dovolimo izkušnje bolečine. Ko grem v hribe, me prvih 10 minut bolijo meča. Zdajšnji otroci pa mislijo, da še pet minut, pa bodo umrli. Ker se ne da več prenašati te bolečine."
Marija Štremfelj: "Hribi kot taki obstajajo vseh vrst in s starostjo se potem pač malo nižajo. Ampak dokler bova lahko hodila, bova hodila v hribe, če drugega ne, pa na Šmarjetno zraven Kranja."
Klavdija Gomboc je prepričana, da je uresničevanje novih izzivov v slovenskem turizmu v povezovanju, skupnem nastopanju in večji prepoznavnosti krajev. Prihod tujih lastnikov je ne skrbi. Žalosti pa jo med drugim mačehovski odnos do slovenskega žičničarstva in to, da nimamo ministrstva za turizem. Kranjskogorka Klavdija Gomboc je vse svoje poklicno življenje povezana s turizmom. Kot predsednica turističnega društva pa skupaj z drugimi entuziasti v Zgornjesavski dolini oživlja projekte, s katerimi bi dopolnili turistično ponudbo kraja in privabili nove goste.
Nedeljski gost je bil gospod na drsalkah – po starosti še ni blizu 30ih, v osmih letih pa si je onstran luže pridobil ogromno simpatij navijačev in spoštovanja tekmecev.
Urban je izjemno simpatičen 18. letni gimnazijec, ki največ svojega časa posveča igranju klavirja, na drugem mestu je šola pravi, nato si sledijo matematika, logika, šah in judo. Pri treh letih se prvič vsede za klavir, pri štirih pa že sam prebere Piko Nogavičko. Urban se intenzivno posveča igranju Bacha, Chopina, Lizsta in Prokofjeva, kot mlad pianist se udeležuje mednarodnih tekmovanj, prejema prestižne nagrade in pohvale. Zmagoval pa je tudi na tekmovanjih iz matematike, logike in šaha.Na mednarodnem tekmovanju v Kölnu, za Evrovizijskega mladega glasbenika 2014, je zasedel drugo mesto,razmišlja pa tudi že o udeležbi na najtežjem in najprestižnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju na svetu, leta 2020, v Varšavi. V okviru cikla ‘Mladi talenti Imaga Slovenije’, se je Urban Stanič s samostojnim recitalom predstavil, v nabito polni veliki dvorani Slovenske filharmonije. Njegov največji debu pred slovenskim občinstvom, pa bo prav gotovo koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 1. januarja 2015.
Eden vidnejših sindikalistov nove generacije, ki so ga nekateri že videli na mestu novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda pred kratkim je presenetil z odločitvijo, da zapušča sindikate. Pogovor o njegovi odmevni odločitvi, deloholizmu, izzivih in tudi hibah sindikalizma, pa tudi o nogometu in sindikalnih veselicah.
Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …
Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec
Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.
Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Neveljaven email naslov