Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Teresa Cordova

09.12.2018


Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk

Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.

"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."

S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.

"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."

Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.

"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."

V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."

Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.


Nedeljski gost

875 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Teresa Cordova

09.12.2018


Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk

Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.

"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."

S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.

"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."

Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.

"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."

V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."

Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.


20.07.2014

Klavdija Gomboc

Klavdija Gomboc je prepričana, da je uresničevanje novih izzivov v slovenskem turizmu v povezovanju, skupnem nastopanju in večji prepoznavnosti krajev. Prihod tujih lastnikov je ne skrbi. Žalosti pa jo med drugim mačehovski odnos do slovenskega žičničarstva in to, da nimamo ministrstva za turizem. Kranjskogorka Klavdija Gomboc je vse svoje poklicno življenje povezana s turizmom. Kot predsednica turističnega društva pa skupaj z drugimi entuziasti v Zgornjesavski dolini oživlja projekte, s katerimi bi dopolnili turistično ponudbo kraja in privabili nove goste.


13.07.2014

Anže Kopitar

Nedeljski gost je bil gospod na drsalkah – po starosti še ni blizu 30ih, v osmih letih pa si je onstran luže pridobil ogromno simpatij navijačev in spoštovanja tekmecev.


06.07.2014

Urban Stanič

Urban je izjemno simpatičen 18. letni gimnazijec, ki največ svojega časa posveča igranju klavirja, na drugem mestu je šola pravi, nato si sledijo matematika, logika, šah in judo. Pri treh letih se prvič vsede za klavir, pri štirih pa že sam prebere Piko Nogavičko. Urban se intenzivno posveča igranju Bacha, Chopina, Lizsta in Prokofjeva, kot mlad pianist se udeležuje mednarodnih tekmovanj, prejema prestižne nagrade in pohvale. Zmagoval pa je tudi na tekmovanjih iz matematike, logike in šaha.Na mednarodnem tekmovanju v Kölnu, za Evrovizijskega mladega glasbenika 2014, je zasedel drugo mesto,razmišlja pa tudi že o udeležbi na najtežjem in najprestižnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju na svetu, leta 2020, v Varšavi. V okviru cikla ‘Mladi talenti Imaga Slovenije’, se je Urban Stanič s samostojnim recitalom predstavil, v nabito polni veliki dvorani Slovenske filharmonije. Njegov največji debu pred slovenskim občinstvom, pa bo prav gotovo koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 1. januarja 2015.


27.06.2014

Goran Lukić

Eden vidnejših sindikalistov nove generacije, ki so ga nekateri že videli na mestu novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda pred kratkim je presenetil z odločitvijo, da zapušča sindikate. Pogovor o njegovi odmevni odločitvi, deloholizmu, izzivih in tudi hibah sindikalizma, pa tudi o nogometu in sindikalnih veselicah.


22.06.2014

Andrej Pečjak

Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …


15.06.2014

Alfi Nipič

Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec


08.06.2014

dr. Dušan Plut

Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.


01.06.2014

Neca Falk

Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.


25.05.2014

Mitja Rotovnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


17.05.2014

Caetano Veloso

Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.


11.05.2014

Goran Dragič

Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.


11.05.2014

Goran Dragič

Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.


09.05.2014

Nedeljski gost: Goran Dragič

Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.


04.05.2014

Peter X. Kelly

V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.


27.04.2014

Dr. Ivan Leban

Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.


27.04.2014

Dr. Ivan Leban

Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.


19.04.2014

Dr. Lenart Škof

Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.


13.04.2014

Nedeljska gostja Anka Lipušček Miklavič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.04.2014

Dušica Balažek, novomeška romska svetnica

Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.


30.03.2014

Peter Podlunšek

Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.


Stran 26 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov