Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marjan Pipenbaher, ustanovitelj inženirskega podjetja Ponting, je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, Črni Kal, Peračico, tisoč metrov dolg železniški most v Izraelu, viadukt v Alžiriji ... nastaja Pelješac.
Pred petnajstimi leti je bil zgrajen viadukt Črni Kal s številnimi inovativnimi rešitvami. Objekt še vedno poudarjajo kot primer dobre prakse in brezčasnosti."Še vedno sem zelo zadovoljen s tem objektom, arhitekturno in konstrukcijsko je inventiven in tisto, kar je najpomembnejše, je to, da viadukt nosi v sebi neko umirjenost, skladnost, proporce, ritem, kar je glavna agenda v dizajnu in arhitekturi."
Je tudi dobro zgrajen, gradila so ga slovenska podjetja, in kot pravi Pipenbaher, je škoda, da smo uničili slovensko gradbeno stroko in izgubili vse akumulirano znanje.
Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki bo sodil med pet največjih in izvedbeno zahtevnih evropskih mostov: "Vrhunskost v inženirstvu je daleč premalo za take objekte, tu je potrebno še vse drugo, od glasbe, arhitekture, treba je začutiti okolje, prostor in to, kaj boš vanj postavil." Proces nastajanja takih objektov je dolg, razmišljaš na poteh, opazuješ okolje, potem pa pride prava ideja in s tem velika energija, ki te pripelje do uresničitve.
"Tu ne gre za postavljanje spomenikov, gre za iskreni pristop, da je treba napraviti nekaj, kar znaš najbolje v tistem trenutku. Vsako obdobje ima svoje vrednote, izkušnje, vrednote se menjajo, z leti postajaš vse bolj skromen in razumeš, kaj je bistvo življenja, da si zdrav in da te ima nekdo rad."
Marjan Pipenbaher predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, med mladimi, ki so vključeni v projektiranje novih mostov, je veliko njegovih diplomantov. "Ena ključnih nalog zrelega intelektualca, vseeno, zdravnika inženirja ali ekonomista, je, da ima okoli sebe ekipo in vse znanje, ki ga imaš, poskušaš prenašati na nadarjene mlade. In dejansko gre za sintezo mladostne zagnanosti in izkušenj."
In kako Marjan Pipenbaher ocenjuje današnjo družbo?
"Svet je vse bolj dekadenten, človek je popolnoma izgubil stik z naravo, družba se spreminja, postaja vse bolj potrošniška. Poglejte Woodstock ⎼ pred petdesetimi leti so mladi želeli nekaj spremeniti. Zdaj pa pred parlamentom zatikajo rdeče nageljne policistom, protesti zaradi protestov." Si bo potem, ko bo imel več časa, ogledal še enkrat vse objekte, ki jih je zasnoval? "Vsekakor vsak tak objekt pusti v tebi en pečat. Nekaj časa sem res ogromno potoval, celo toliko, da mi je zameril še moj pes, zdaj pa si nekih velikih potovanj ne želim več. Naj grem v Hongkong gledat ogromne stolpnice, v katerih ljudje živijo na dvesto metrih višine? Slovenija je prelepa."
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Marjan Pipenbaher, ustanovitelj inženirskega podjetja Ponting, je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, Črni Kal, Peračico, tisoč metrov dolg železniški most v Izraelu, viadukt v Alžiriji ... nastaja Pelješac.
Pred petnajstimi leti je bil zgrajen viadukt Črni Kal s številnimi inovativnimi rešitvami. Objekt še vedno poudarjajo kot primer dobre prakse in brezčasnosti."Še vedno sem zelo zadovoljen s tem objektom, arhitekturno in konstrukcijsko je inventiven in tisto, kar je najpomembnejše, je to, da viadukt nosi v sebi neko umirjenost, skladnost, proporce, ritem, kar je glavna agenda v dizajnu in arhitekturi."
Je tudi dobro zgrajen, gradila so ga slovenska podjetja, in kot pravi Pipenbaher, je škoda, da smo uničili slovensko gradbeno stroko in izgubili vse akumulirano znanje.
Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki bo sodil med pet največjih in izvedbeno zahtevnih evropskih mostov: "Vrhunskost v inženirstvu je daleč premalo za take objekte, tu je potrebno še vse drugo, od glasbe, arhitekture, treba je začutiti okolje, prostor in to, kaj boš vanj postavil." Proces nastajanja takih objektov je dolg, razmišljaš na poteh, opazuješ okolje, potem pa pride prava ideja in s tem velika energija, ki te pripelje do uresničitve.
"Tu ne gre za postavljanje spomenikov, gre za iskreni pristop, da je treba napraviti nekaj, kar znaš najbolje v tistem trenutku. Vsako obdobje ima svoje vrednote, izkušnje, vrednote se menjajo, z leti postajaš vse bolj skromen in razumeš, kaj je bistvo življenja, da si zdrav in da te ima nekdo rad."
Marjan Pipenbaher predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, med mladimi, ki so vključeni v projektiranje novih mostov, je veliko njegovih diplomantov. "Ena ključnih nalog zrelega intelektualca, vseeno, zdravnika inženirja ali ekonomista, je, da ima okoli sebe ekipo in vse znanje, ki ga imaš, poskušaš prenašati na nadarjene mlade. In dejansko gre za sintezo mladostne zagnanosti in izkušenj."
In kako Marjan Pipenbaher ocenjuje današnjo družbo?
"Svet je vse bolj dekadenten, človek je popolnoma izgubil stik z naravo, družba se spreminja, postaja vse bolj potrošniška. Poglejte Woodstock ⎼ pred petdesetimi leti so mladi želeli nekaj spremeniti. Zdaj pa pred parlamentom zatikajo rdeče nageljne policistom, protesti zaradi protestov." Si bo potem, ko bo imel več časa, ogledal še enkrat vse objekte, ki jih je zasnoval? "Vsekakor vsak tak objekt pusti v tebi en pečat. Nekaj časa sem res ogromno potoval, celo toliko, da mi je zameril še moj pes, zdaj pa si nekih velikih potovanj ne želim več. Naj grem v Hongkong gledat ogromne stolpnice, v katerih ljudje živijo na dvesto metrih višine? Slovenija je prelepa."
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.
Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.
V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.
Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?
Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.
Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.
Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.
V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.
Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Neveljaven email naslov