Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. David Neubauer, pediater in otroški nevrolog

10.11.2019


Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero

Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.

Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.

"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."

"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.

"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."

"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.

"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."

Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.

"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."


Nedeljski gost

875 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. David Neubauer, pediater in otroški nevrolog

10.11.2019


Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero

Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.

Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.

"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."

"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.

"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."

"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.

"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."

Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.

"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."


15.01.2017

Samo M. Strelec

Nedeljski gost je Samo M. Strelec. Ptujčan, ki je bil v nekem obdobju tudi tesno povezan z Mariborom, službeno pa ga poti kličejo tudi čez mejo, tako severno kot južno. Ireni Kodrič Cizerl je povedal, da dejanje ni samo del predstave na odru, ampak tudi nekaj zelo pomembnega za premike v življenju. Morda vam pride prav pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub.


25.12.2016

Lojze Peterle

Najraje ima, če mu ljudje, ko ga vidijo na ulici, rečejo: “Živjo, Lojze!” Pravi, da se ni spremenil, da je ves čas na isti liniji. Prvi predsednik vlade Republike Slovenije, osamosvojitelj, evropski poslanec, človek, ki ima dva rojstna dneva.


18.12.2016

Dr. Andraž Stožer

Medicinsko fakulteto v Ljubljani je končal z rekordnim povprečjem 9,93, a ni perfekcionist: škoda mu je bilo časa, da bi še enkrat opravljal dva izpita, pri katerih sta se mu izmaknili najvišji oceni. Presenetil je tudi s hitro vrnitvijo v Maribor. Tam je sprejel izziv na novi medicinski fakulteti ob Dravi, na kateri je pri 34 letih zdaj že predstojnik inštituta za fiziologijo. Skupaj s kolegi so na dobri poti, da ob pomoči poskusov na miših olajšajo težave sladkornim bolnikom, vseeno pa je skeptičen do uvedbe davka na sladke pijače. O slovenski znanosti in medicini, prevladi slabega nad dobrim in obratno, mariborskem pesimizmu in optimizmu, (osebni) filozofiji, času in o tem, zakaj se je vredno kakšno popoldne zapeljati v kino na Dunaj.


11.12.2016

Miran Ipavec

Miran Ipavec: ekonomist, a že lep čas predvsem popotnik, zaprisežen avtoštopar, ki ima v lasti številne avtoštoparske rekorde. Z dvignjenim palcem ima za seboj že 377 tisoč kilometrov in nešteto zgodb. Nekdanji župan Kanala ob Soči je nekatere zapisal v knjigi, drugim pa jim lahko sledimo v njegovem edinstvenem avtoštoparskem muzeju. Novinar: Boris Žgajnar


04.12.2016

Olga Rupnik Krže

V svoji 42-letni karieri dela z otroki in mladostniki je videla nešteto nepredstavljivih primerov zlorab in zanemarjanja otrok, toliko, da bi lahko obupala nad družbo in svetom, a ostaja trdno prepričana, da je lahko vsak otrok in mladostnik srečen in uspešen. FOTO: Bobo


27.11.2016

Branimir Brkljać

Branimir Brkljać, predavatelj, marketinški strokovnjak, ki na vprašanje, kaj sem jaz odgovarja: “izkušeni začetnik”. Tudi slogan “in to še ni vse” lahko dodamo v osebno izkaznico sogovornika, ki ga s Slovenijo povezujejo Kozmodisk in začetki tv prodaje. O novih načinih komuniciranja, novih oblikah dela, marketinških strategijah in politiki, kot resničnostnem šovu Branimir Brkljać v pogovoru z Natašo Zanuttini


20.11.2016

Dr. Dušan Keber

Na ljubljanski Medicinski fakulteti specializira interno medicino, postane najmlajši redni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Prevzame strokovno vodenje ljubljanskega Kliničnega centra, do leta 2004 je na čelu Ministrstva za zdravje, zdaj, predsednik Rdečega križa Slovenije. Glasen zagovornik zdravega življenja, prodoren kolumnist in intelektualec kritičnega uma. Foto: Bobo


13.11.2016

Vlado Kreslin

Kantavtor, pesnik in tudi zabavljač, že 25 let novembra opravlja vsaj šest poklicev. Spomin ga (še) ne pušča na cedilu. O Dylanu, znoju na odru, natakaricah, ki jih pogreša na koncertih v hramu kulture, jazzu v Beltincih in mehurčkih, v katerih živimo… Vlado Kreslin, Nedeljski gost Andreja Karolija.


06.11.2016

Amor Mašović

Sarajevski pravnik Amor Mašović vodi Inštitut za pogrešane ljudi v Bosni in Hercegovini, od konca vojne so skupaj s sodelavci odkrili številna množična grobišča, tudi srebreniške žrtve. O izkušnji vojne, množičnih pobojih, spravi in o vseh Hudih Jamah našega sveta, ki dokazujejo, da se resnica ne more in ne sme skrivati. Z Amorjem Mašovićem se je pogovarjal Luka Hvalc.


30.10.2016

dr. Matjaž Kmecl

Akademik dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik in politik ima na vrtu Prešerna in Trubarja. Koga in kaj pa ima v svojem srcu in v spominih?


23.10.2016

Andre Geim

Andre Geim – mož, ki je odkril grafen in žabe pripravil do letenja. Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela!


16.10.2016

Branko Potočan

Branko Potočan, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog. Koliko rudnika je čutiti v plesu na evropskih in svetovnih gledaliških odrih, kako povezati folkloro, Plesni teater Ljubljana, skupino Fourklor in festival Rdeči revirji, pa tudi o pesmih in vrveh, ki ti pomagajo do zvezd in v brezno, Branko Potočan o gibu v besedi z Natašo Zanuttini


09.10.2016

Gregor Pečan

Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.


02.10.2016

Darko Đurić

"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.


25.09.2016

Dr. Darja Hoenigman

Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.


18.09.2016

Dušan Milavec

Dušan Milavec, dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo.


11.09.2016

Srećko Horvat

Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.


04.09.2016

Dr. Leonida Zalokar

Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.


28.08.2016

Marta Kos Marko

Če bi se v preteklosti okoliščine obrnile drugače, bi Marta Kos Marko lahko celo sodelovala na OI v Riu de Jeneiru . Verjetno kot novinarka, čeprav je bila včasih tudi uspešna športnica. Po delu na TV Slovenija in dopisniški karieri v Nemčiji je v času dr. Janeza Drnovška vodila vladni urad za komuniciranje. O zvezdah v gospodarstvu v Sloveniji, vlogi veleposlaništva, o političnem dogajanju v Evropi in prizadevanjih za enakopravnost ljudi, pa tudi o treningih komuniciranja in položaju žensk v podjetjih in polki v pogovoru z Natašo Zanuttini.


21.08.2016

Aleksander Čeferin

Nedeljski gost Vala 202 je bil Aleksander Čeferin. Predsednik slovenske nogometne zveze kandidira za predsednika evropske, javno pa ga je podprla več kot tretjina vseh nacionalnih zvez, kar ga dobre tri tedne pred volitvami postavlja v vlogo favorita. Kakšna je njegova vizija nogometa na stari celini, kako poteka lobiranje in kako namerava povrniti skrhano zaupanje v nogometne institucije?


Stran 20 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov